Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v četrtek, 18. septembra 2025, gostila v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti na 94. Vanekovem večeru evropskega poslanca Matjaža Nemca. V pogovoru z Marjanom Šiftarjem, predsednikom Ustanove, sta se pogovarjala o tem, kje je in kam gre Evropska unija. 

Se je tretja svetovna vojna že začela in že poteka?

Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prispeva k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov. Pa je tako?

Matjaž Nemec, ki je odraščal v Šempetru pri Novi Gorici in v obmejnem okolju doživljal tranzicijo, je, kot pravi, doživel vse od pionirja do evroposlanca. Pomembno se mu zdi sobivanje in evropske vrednote. Danes smo Slovenci del 450 milijonske družine, slovenski jezik je eden od 24 uradnih jezikov v Evropski uniji. Opaža, da se danes daje prednost interesom pred vrednotami. A ne smemo izgubiti, kar smo dobili od generacij pred nami, to moramo predati našim otrokom in jim nuditi boljši svet. Nadaljevati se mora projekt miru, kot je bil ob ustanovitvi Unije zastavljen. V pogovoru z Marjanom Šiftarjem, je v začetku pogovora postavil tezo, ali se je morda tretja svetovna vojna že začela in že poteka.

Vse več sredstev za oboroževanje, ki ne prinaša miru

Izpostavil je pomembnost politik, ki bodo prevladovale in na meje Evrope. V osredju politik Unije je varnost. Vse več sredstev se namenja za oboroževanje, ki pa po izkušnjah iz preteklosti, ni nikoli prineslo miru. Skrbi ga, da je evropski politični vrh skoncentriran le na varnost,  nihče pa ne govori o miru. Povišanju sredstev za oboroževanje se je zoperstavila le Španija. Izpostavil je, da Evropska unija namenja za varnost več sredstev kot Rusija in Kitajska skupaj. »Dajemo za obrambo in orožje, ki pa ne prinaša miri, na račun gospodarstva, sociale, razvoja…«, je še bil kritičen Nemec. Krepijo se sredstva za vojaško industrijo, od katere imata koristi le Nemčija in ZDA.

Se bo Uniji kmalu pridružila tudi Norveška?

Tema njunega pogovora je bila tudi širitev Evropske unije in sicer na Zahodni Balkan. Uniji naj bi se prvi pridružili Črna gora in Albanija. Izven Balkana so dogovori za prvi vlak tudi z Islandijo, neformalni pogovori pa po besedah Nemca potekajo tudi z Norveško. Velik napredek je naredila predvsem Črna gora, a njen vstop ovira Hrvaška. Vse to bo prineslo v Evropski uniji novo dinamiko. Zatem sta kandidatki še Bosna in Hercegovina ter Srbija. Največ naporov za vstop v Evropsko unijo je naredila Makedonija, ki se za to trudi že od leta 2005. Zaradi sporov s sosednjo Bolgarijo je v želji po vstopu celo spremenila ime v Severno Makedonijo, a jo ta še vedno pri tem blokira. Makedonija je država, ki je za vstop naredil največ in je najbolj tragična zgodba vstopa. Enako zaenkrat slabo kaže Kosovu. Izpostavil je tudi Madžarsko. V kolikor bo na prihodnjih volitvah ostala sedanja politična garnitura, lahko to privede do »tektonskih« premikov obstoja Madžarske v Evropski uniji.

Sloveniji manjka politične kontinuitete

Dotaknila sta se tudi politike v ZDA, dejstva, da se ne smemo sprijazniti s trenutno situacijo, da bo že še boljše ob novih volitvah, saj bo lahko na naslednjih volitvah izvoljeni kandidat še slabši. Izpostavila sta tudi pomembnost ohranjanja vladavine prava, ki se ne sme razvrednotiti.

Opozoril je tudi na notranje grožnje Evropske unije, ki so lahko bolj nevarne kot zunanje  in lahko pomenijo celo razkroj Evropske unije, kar se nekateri voditelji danes premalo zavedajo.

Izpostavil je še pomembnost politične kontinuitete, ki Sloveniji manjka in je v Evropski uniji prav tako zelo pomemben element. Dotaknila sta se še demografskih težav, ki so enako pomembne kot varnost.

Kdo je Matjaž Nemec, poslanec Evropskega parlamenta?

Matjaž Nemec (1980) je bil rojen v Šempetru pri Novi Gorici v Sloveniji. Je poslanec Evropskega parlamenta in deluje v drugi najmočnejši politični skupini v Evropskem parlamentu – Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D). Je dejaven član predsedstva Stranke evropskih socialistov (PES) in podpredsednik stranke Socialni demokrati v Sloveniji. 

Leta 2008 je postal osebni tajnik predsednika vlade Republike Slovenije, nato pa je do leta 2014 opravljal funkcijo asistenta predsednika Republike Slovenije. Po pridobljenih izkušnjah v kabinetih predsednika vlade in predsednika republike je kandidiral na državnozborskih volitvah ter bil izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije kot poslanec Socialnih demokratov (med 2014 in 2022). Med letoma 2016 in 2018 je bil podpredsednik Državnega zbora ter predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (2019-2022), predsednik Odbora za zunanjo politiko (2018-2019) in predsednik Odbora za pravosodje (2015-2016).

Mandat poslanca Evropskega parlamenta je nastopil maja 2022. Volivke in volivci so mu na volitvah v Evropski parlament junija 2024 vnovič zaupali mandat evropskega poslanca. Matjaž Nemec je v aktualnem mandatu član Odbora Evropskega parlamenta za proračun (BUDG), Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) ter Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Črna gora (D-ME). Je tudi namestnik Odbora za zunanje zadeve (AFET), Delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija (D-MK) in Delegacije za odnose z Bosno in Hercegovino ter Kosovom. Kot prvemu poslancu Evropskega parlamenta iz Slovenije je bilo Matjažu Nemcu zaupano mesto poročevalca za proračun Evropske unije za leto 2026 v višini 200 milijard evrov. 

V luči njegovega velikega prizadevanja za končanje genocida v Gazi ter reševanje konflikta na Bližnjem vzhodu je bil imenovan tudi za podpredsednika Delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Palestino.