Sprehod skozi Vrt

Na prostranem prostoru Vrta raste številno izbrano grmičevje, prav tako pa tu uspevajo številne drevnine, prinesene z vseh koncev zemeljske oble.

Enako zanimiva je tudi simbolika podarjenih drevnin, spominskih predmetov in skulptur, saj prihajajo iz zgodovinsko pomembnih krajev z vsega sveta ali pa so plod ustvarjalnosti slovenskih umetnikov.

Vodič za kratki sprehod skozi Vrt

Pomembnejše rastline

Dr. Aleksander Šiftar iz Murske Sobote je že pred leti ugotavljal, da je v Vrtu izjemno veliko drevnine na sorazmerno majhnem prostoru ( na cca 1,5 ha- po popisu 2013- je skupaj 519 dreves in grmovnic), od katerih dobršen del lahko označimo kot “zanimivosti z dendrološkega vidika” in menil, da Vrt lahko prištevamo med naše najbogatejše parke.

Le nekaj korakov od praga nekdanje Šiftarjeve domačije se ob kovinskem oporniku v senci bogatih drevnin vzpenja simbol zvestobe – zimzeleni bršljan, darilo nekdanjega generalnega tajnika OZN U Tanta. Na vrhu opornika je kovinska tablica s podatki o poreklu rastline ter imenom darovalca. Bršljan so prinesli z vrta ob vhodu v 32-nadstropno palačo Organizacije združenih narodov na newyorški aveniji.

Nedaleč od bršljana raste vrtnica Mir. To je potomka tistih vrtnic, ki so jih v San Francisco na tihooceanski obali prepeljali iz Pariza in jih po eno podarili delegatom na ustanovni konferenci Združenih narodov 24. oktobra 1945.

Med drevninami iz nacističnih koncentracijskih taborišč je tudi breza iz bližine mesta, kjer so Bruno Gerdovič in tovariši rešili slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca. Družbo ji delajo drevesa z Rašice in Jasenovca ter vrtnice iz čeških Lidic. Posadil jih je nekdanji partizan v Sloveniji dr. Jordan František iz Brna.

Posebno mesto v razkošni družbi rastlinja in drevnin zavzema Pančičeva omorika, simbol vztrajnosti in upanja, darilo Josipa Broza Tita. Odlikujeta jo temno zelena barva in mogočna rast. Njene pritlične veje so pognale korenine v plodni prekmurski zemlji, kot da hočejo na ta način dvakratno učvrstiti pokončno stojo velikanke in jo zaščititi tudi pred viharji. Njen koničasti vrh pa se meri z drugimi visokimi drevesi v Vrtu, med drugim tudi s ponosnim kraškim borom z Nanosa pri Razdrtem. Pred štiridesetimi leti ga je posadil nekdanji partizan Zvone Ferjančič, narodni heroj iz Slovenskega Primorja v zahvalo košatemu boru s pobočja Nanosa, cigar veje so ga 1942. leta zaščitile pred fašisti, ko so prečesavali planino in pobili njegove tovariše.

Umetnine Vrta

Ov vhodu v Vrt obiskovalca pozdravi pesem akademika  in pesnika Toneta Pavčka, posvečena Vrtu in njegovim ustanoviteljem.

Med bogatim rastlinjem in pod krošnjami dreves so razporejene umetnine, ki so izdolbene iz lesa, izklesane iz kamna ali zvarjene iz starega železja, vojaških čelad in mitraljeških cevi.

O strahotah vojne, nasilju in množičnem trpljenju pričajo tri skulpture Milana Kristana: na sredi je ženska, katere lik izraža grozo; desno od nje so figure štirih obešencev, ki z dvignjenimi rokami kličejo k uporu, na njeni levi strani pa “raste” iz zemlje skulptura lista, ki simbolizira novo življenje.

O množičnih pobojih civilnega prebivalstva in streljanju talcev priča krog treh skulptur nekdanjega rudarja Miloša Vlastiča (Človek in vzhajajoče sonce; Pred streljanjem; Po streljanju), s katerimi je upodobil lastno usodo izgnanca in obsojenca na smrt.

Druge skulpture govorijo o boju za novo življenje, o graditvi mirnega sožitja med ljudmi in narodi. Taka je Kranjčeva skulptura v obliki bakle, ki naznanja Bohor je vstal, Bohor žari”. Malo dalje je upodobljena umetnikova pripoved o pretvarjanju orožja in vsega, kar služi ubijanju, vključno s čelado Hitlerjevega vojaka, v orodje, ki naj služi človeku za sožitje z naravo. Spremlja jo geslo: “Skozi trpljenje v lepše življenje!” Tretja njegova skulptura govori o kmetu partizanu, ki se je po vojni vrnil k svojemu plugu: “Tujca pregnali, novo brazdo zorali”. V tem duhu je še Kajuhov Cvet, ki stoji ob smreki z Žlebnikove domačije iz Belih vod, kjer je ta pesnik narodnega upora leta 1944 padel.

Najnovejša pridobitev v Vrtu je skulptura mednarodno znanega akad. slikarja in kiparja Štefana Hauka ( rojen blizu Vrta) “Prekmurski totem”, ki je bila svečano odkrita cv okviru prireditve “Jambori spominov in dobrega sosedstva”, maja 2011.

Ob skulpturah pa velja omeniti še tudi temelje stare stanovanjske hiše s spominsko ploščo, ki spominja na sedež napredne mladinske revije pred 2. svetovno vojno ” Mladi Prekmurec” in začetke delovanja lokalnega odbora OF, na spominsko ploščo o J. Keplerju in na, v 2012. obnovljeni tipični panonski vodnjak.

Mrtva narava

Enako pretresljivo izpričuje zgodovino tudi mrtva narava: žlindra iz fašističnega krematorija v taborišču Crveni krst pri Nišu, krvava zemlja iz Mamaja pri Stalingradu, osmojeni kapnik iz Postojnske jame, kamen s krvave poti jetnikov iz bližine mesta Bod na Norveškem pri gradnji cest za okupatorja, del oltarja razrušene cerkve v Oradour sur Glane, kjer so Hitlerjeve enote 10. junija 1944 pobile 634 prebivalcev in vas uničile, tudi ožgana strešna opeka iz Hirošime.