V Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih so počastili spomin na 80. obletnico zmage Kitajske v narodnoosvobodilni vojni in skupaj z delegacijo Veleposlaništva Ljudske republike Kitajske v Republiki Sloveniji zasadili spominsko drevo – ginko. V preddverju Gledališča Park si lahko ogledate razstavo o dogajanjih v Nanjingu v času druge svetovne vojne.

Spomin na velik davek, ki ga je Kitajska plačala za mir v Aziji in svetu

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v sodelovanju z Veleposlaništvom Ljudske republike Kitajske v Sloveniji v Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih pripravila spominsko slovesnost

v počastitev 80. obletnice zmage Kitajske v narodnoosvobodilni vojni proti japonski agresiji in konca svetovne protifašistične vojne.

Marjan Šiftar, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, je uvodoma zbrane pozdravil v Vrtu, ki je oaza spominov, ustvarjalnosti, kulture in mladosti ter po eni strani spomin na žrtve fašizma in nacizma, po drugi strani pa tudi živim v opomin, da se grozote vojne več ne bi ponavljale. A smo, kot je dodal, še vedno prevečkrat priča, da se še dogajajo. Župan Občine Tišina, Franc Horvat, je tiste, ki so v Vrtu prvič, pozval, da se še vrnejo, vsi pa naj širijo sporočilo Vrta, to je mir in nikoli več vojne. Veliko je govora o miru, je še dejal, a se zelo malo dela na
tem, da bi živeli v miru.

Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je poudaril, da ima zasaditev spominskega drevesa poseben in vsestranski pomen. Druga svetovna vojna je bila apokaliptični spopad svetovnih razsežnosti. Kršitve mednarodnega prava so se, kot pravi, dogajale v obsegu, kakršnega ni poznala nobena prejšnja okupacija. Dodal je, da številni evropski voditelji danes pozabljajo, da je Evropa nastala na teh temeljih, kot projekt miru, ki omogoča blaginjo vsem. Opomnil je na spregledani davek, ki ga je plačalo kitajsko ljudstvo v globalnem, svetovnem okviru. Opomnil pa, da smo danes na pragu graditve novih berlinskih zidov in nove hladne vojne, ko oboroževalna tekma in jedrsko orožje postajajo zastrašujoča grožnja človeštvu.

Častni gost slovesnosti, Zhao Binghui, odpravnik poslov kitajskega veleposlaništva v Sloveniji, je povedal, da se spominjamo dogodkov in človeških žrtev, velikega davka, ki ga je Kitajska plačala za mir v Aziji in svetu. Poudaril je, da s tem ne pogrevajo zgodovinske spore in širjenje sovraštva ampak ohranjajo spomin na zgodovinska dejstva, ki so pomembna za razumevanje sedanjosti in ohranjanje miru v prihodnosti. Vrnitev Tajvana k matični domovini je, kot je še dodal, del načrta, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni. Dodal je, da Slovenija in Kitajska nista enaki po velikosti a obe verjameta v pravičnost in enakopravnost narodov na mednarodni ravni. Verjame, da bo drevo ginko, ki je simbol miru, obogatilo sodelovanje in povezovanje med državama.

Petanjski vrt krasi drevo miru

Dogodek so zaokrožili s simbolno zasaditvijo drevesa ginka, ki je darilo Društva prijateljstva mesta Nanjing s tujimi državami. Ginko, simbol miru, najstarejša še živeča drevesna vrsta na svetu, so zasadili Zhao Binghui, odpravnik poslov kitajskega veleposlaništva v Sloveniji Marjan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Ladislav Lipič, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, Marjan Šiftar, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, Franc Horvat, župan Občine Tišina ter Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj RS.

V kulturnem programu so nastopili Dejan Berden (klavir) in Marjan Farič (saksofon), moška pevska skupina Prekmurci in LI Chenxi, učiteljica iz Konfucijevega inštituta v Ljubljani s kitajskim plesom »Water spirit«.

V nadaljevanju je kitajska delegacija obiskala Mestno občino Murska Sobota, kjer jih je sprejel podžupan, dr. Timi Gomboc in predstavil mestno občino. Na srečanju sta Robert Grah, predsednik Pomurske gospodarske zbornice in Marko Močnik, direktor Pomurskega tehnološkega parka, predstavila gospodarstvo v Pomurju in delovanje svojih institucij ter izrazila željo po sodelovanju s kitajskimi podjetji in institucijami v prihodnje. Ogledali so si še regijski – promocijski center Expano, v mestu pa se ustavili ob spomeniku na Trgu zmage.

V preddverju Gledališča Park si oglejte razstavo

V preddverju Gledališča Park je bila v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota odprta razstava fotografij dogajanja v mestu Nanjing v času druge svetovne vojne. Razstava prikazuje fotografije iz arhivov kitajske tiskovne agencije Xinhua, ki dokumentirajo junaški odpor Kitajske proti agresorjem.

Zbrane je v imenu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija pozdravil podpredsednik, general Ladislav Lipič, ki je povedal, da imamo priložnost slišati in videti dogodke, s katerimi smo manj seznanjeni in nam pomagajo videti vso razsežnost druge svetovne vojne. Namreč, malo vemo, kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno na azijskih tleh.

Podžupan Mestne občine Murska Sobota, dr. Timi Gomboc, pa je povedal, da nobena vojna ni dobra in nobene si ne želimo ter da je prav, da se opozarja na grozote vojn. Želi si, da je obisk začetek nadaljnjega sodelovanja in povezovanja med mestoma Nanjing in Mursko Soboto. Zhao Binghui, odpravnik poslov kitajskega veleposlaništva v Sloveniji je ob otvoritvi razstave dodal, da le-ta prikazuje 14 letno trpljenje kitajskega ljudstva v času vojne.

V Nanjingu tritedenski pokol z več kot 300 tisoč žrtvami

Dr. Uroš Lipušček, član Programskega sveta Ustanove dr. Šiftarova fundacija, je ob odprtju razstave orisal zgodovinski okvir druge svetovne vojne na Kitajskem, s poudarkom na mestu Nanjing. V Evropi se je druga svetovna vojna začela z nemškim napadom na Poljsko 1. novembra leta 1939, za  milijone Kitajcev pa v bistvu že leta 1931, ko je Japonska imperialna vojska zasedla Mandžurijo, uradno pa julija 1937 z incidentom pri mostu Marco Polo v Pekingu, ko je japonska vojska napadla  kitajske čete. Japonska vojska je zasedla številna mesta na severu in vzhodu Kitajske, med drugim tudi mesto Nanjing, kjer je decembra  leta 1937  v  pokolu brutalno ubila  okoli 300 tisoč  ljudi. Pokol v tem mestu velja za enega izmed najhujših vojnih zločinov v zgodovini in je na Kitajskem simbol nacionalne tragedije, a se nekateri japonski politiki na žalost še vedno izogibajo  priznanju odgovornosti za ta grozovit zločin.

Druga svetovna vojna v Evropi končala 8. maja 1945 s kapitulacijo nacistične Nemčije, v Aziji pa šele 2. septembra istega leta, ko so predstavniki Japonske na ameriški bojni ladji USS Missouri podpisali brezpogojno kapitulacijo. V Evropi pogosto prevladuje evropocentričen pogled na drugo svetovno vojno, ob hkratnem slabenju zgodovinskega spomina, saj generacije udeležencev in prič odhajajo iz prizorišča. Po ocenah kitajskih zgodovinarjev je v tem boju življenje izgubilo približno 35 milijonov ljudi. Dodaj je, da je v Nanjingu zloglasna enota 731 japonske vojske izvajala na  zaprtih civilistih poskuse z biološkim orožjem nad ujetniki in civilisti, podobno kot nacisti v evropskih taboriščih smrti. Po krutosti so bili enaki ali hujši od eksperimentov, ki jih je SS-ovski  zdravnik Mengele opravljal  na zapornikih v koncentracijskem  taborišču v Auschwitz-Birkenau.

Lipušček je poudaril, da namen te razstave ni žaliti današnje Japonske, temveč opozoriti, da se takšni zločini nikoli več ne smejo ponoviti. Kitajska danes ni več izolirana država, ampak je  gospodarska,  tehnološka  in vojaška velesila, ki si prizadeva za mir in sodelovanje med vsemi državami.

Besedilo: Ksenija Glažar