Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih: »Nekoga moraš imeti rad… »(I. Minatti)

Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih: »Nekoga moraš imeti rad… »(I. Minatti)

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, ustanovljena pred 28. leti na pobudo zasl. prof. Univerze v Mariboru dr. Vaneka Šiftarja (poleg njega so bili ustanovitelji številne občine v Pomurju, Univerza v Mariboru, ZZB za vrednote NOB Slovenije, ZRC SAZU, Zavarovalnica Triglav, NLB, Radenska d. d., Mura d. d.) je tudi letos aktivna na vseh področjih svojega delovanja. Uspešno, ob potrebni strokovni podpori, opravlja svojo temeljno nalogo, to je skrb za vzdrževanje in razvoj Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih s temeljnim sporočilom “Žrtvam fašizma in nacizma v spomin, živim v opomin”. Vrt je unikaten botanični oz. spominski vrt in je predvsem zaradi svoje simbolike zaščiten kulturni spomenik in del slovenske mreže botaničnih vrtov in arboretumov. Vrt in Ustanova imata tudi posebej opredeljeno mesto v statutu ZZB za vrednote NOB Slovenije. Tudi v prvem polletju so Vrt obiskale tudi že številne organizirane skupine združenj ZZB in druge ter številni drugi obiskovalci.

Ustanova organizira tudi številne aktivnosti na kulturnem, izobraževalnem, znanstvenem področju, posebno pozornost namenja aktivnostim, ki so namenjene mladim, živahna je tudi njena publicistična dejavnost.

Posebno mesto v njeni dejavnosti imajo tradicionalne prireditve v začetku maja, vsako leto od 2001. leta naprej. Že vsa leta jih praviloma organizirajo prvi petek v maju v spomin na zmago nad nacifašizmom in na osvoboditev Ljubljane in na druge svetovno pomembne dogodke, ki se jih spominjamo vsako leto 9. maja. Vsebinski, tematski sklopi in sporočila teh prireditev so skrbno izbirani in so vedno povezani z različnimi zgodovinskimi in simbolnimi vidiki vrednot in poslanstva Vrta. Naslov teh prireditev je bil od 2010. leta dalje »Jambori spominov in dobrega sosedstva«. S prireditvami pod tem skupnim imenom je Ustanova krepila tudi svojo povezovalno vlogo v slovenskem nacionalnem prostoru in dajala svoj prispevek k utrjevanju pomena dobrega sosedstva v državnem in vseh drugih pogledih. V 2014. letu so organi Ustanove sprejeli pobudo častnega člana Ustanove, akademika dr. Antona Vratuše za novi ciklus majskih prireditev pod skupnim naslovom “Naši zakladi”, ki bi pomenil pomembno vsebinsko nadgradnjo dosedanjih prireditev ter utrjeval spominsko in humanistično sporočilo in poslanstvo Vrta na Petanjcih. Na vseh dosedanjih prireditvah so sodelovali številni ugledni gosti, predsednika držav (dr. Türk, Kučan) v minulem letu predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, številni akademiki in ugledni kulturni ustvarjalci iz domovine in zamejstva, od Porabja do Rezije, Benečije in Koroške, od domačih, pomurskih logov, Bele krajine, slovenske Istre, Posočja do Ljubljane, Maribora, od občin Semič, Piran, Kobarid, Prevalje, do Velikih Lašč, Nove Gorice.

Letošnja prireditev, 8. maja je bila posvečena I. Minattiju ob 100. letnici njegovega rojstva.

Pomenila je poklon njegovemu življenju, partizanskemu uporništvu in njegovi nesmrtni poeziji in izjemni vlogi in pomenu poezije in kulture nasploh za ohranitev in identiteto slovenskega naroda, še kako tudi v času, ko smo bili obsojeni na izginutje. Njegovo življenje in delo je tematski okvir tudi letošnjega že tradicionalnega vsakoletnega literarnega natečaja Ustanove za osnovne in srednje šole v Pomurju. Naslovili so ga z večpomensko in izjemno popularno pesnitvijo Ivana Minattija: »Nekoga moraš imeti rad…«.
Številne obiskovalce je uvodoma pozdravil moški pevski zbor Slava Klavora, s himno Vrta spominov in tovarištva, Kajuhovo »Bosa pojdiva, dekle obsorej…«. PZ Slava Klavora in Ustanova že dolgo sodelujeta, njuno povezanost je pred leti potrdila in še dodatno utrdila tudi zasaditev spominskega drevesa v spomin na narodno herojinjo Slavo Klavora ( ki je bila ilegalno na sestanku aktivistov OF na takratni domačiji Šiftarjevih, julija 1941. leta). Uvodnemu pozdravu predsednika uprave Ustanove Marjana Šiftarju, ki je še posebej izpostavil razloge za odločitev Ustanove, da se v tem letu tudi Ustanova posebej pokloni spominu na Ivana Minattija je prisotne pozdravil tudi župan domicilne občine Tišina Franc Horvat. Posebej se je zahvalil Ustanovi za skrb za Vrt spominov in tovarištva, da ta še naprej izpričuje svoje temeljno sporočilo »žrtvam fašizma in nacizma v spomin, živim v opomin«. Posebni gosti na prireditvi pa so bili župan občine Slovenske Konjice Darko Ratajc s sodelavkama. Občina Slovenske Konjice je letošnjo leto razglasila za »Minattijevo leto« (I. Minatti je bil rojen v Slovenskih Konjicah). Župan Ratajc je izrazil ponos na pesnikovo zapuščino, spomnil, da je bil tudi častni občan njihove občine in tudi na kratko predstavil kako se v tem letu na različne načine spominjajo velikega pesnika, prevajalca, akademika in partizana.
Častni gost in osrednji govorec pa je bil pesnik, pisatelj, režiser, scenarist Dušan Šarotar, uveljavljen in cenjen v svojem domačem, prekmurskem okolju in slovenskem ter mednarodnem okolju. V svojem govoru, ki je bilo poglobljeno premišljanje se je prepletal pogled na Minattijevo trajno zapuščino v slovenski literaturi 20. stoletja in poglobljen premislek o pesništvu, intimnih vzgibih, ki motivirajo ustvarjalnost pesnikov in o nepogrešljivi vlogi pesništva tudi danes.

Prireditev so obogatili z izbranim literarno-glasbenim recitalom dijaki in dijakinje Gimnazije F. Miklošiča iz Ljutomera. Z izbranim programom pa jo je zaključil MPZ Slava Klavora.

Vsaka majska prireditev se je doslej zaključila tudi s slavnostno zasaditvijo spominskih dreves. Z zasaditvijo spominske jablane v čast in spomin Ivana Minattija, ki sta jo zasadila slavnostni govornik pisatelj Dušan Šarotar in župan občine Slovenske Konjice Darko Ratajc pa je bil tudi obogaten spominski oz. kulturno-zgodovinski pomen Vrta spominov in tovarištva – tudi sicer zaščitenega kulturnega spomenika – in v tem okviru še posebej tudi pomen kulture v slovenskem partizanskem gibanju in NOB.

Marjan Šiftar


Avtor fotografij: Aleš Cipot