»Živimo v svetu digitalnega fevdalizma, razpadanja reda, prerazporejanja moči in tehnološke negotovosti«

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je 8. maja v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota izvedla 91. Vanekov večer. Ob 80. obletnici zmage nad nacifašizmom v 2. svetovni vojni in 35. obletnici plebiscita o osamosvojitvi Slovenije so številni zbrani prisluhnili zgodovinarju, prof. dr. Božu Repetu, ki je v predavanju z naslovom »Zaton povojnega sveta, novi evropski in svetovni red in položaj Slovenije v njem« ter nato v pogovoru z znanim novinarjem Slavkom Bobovnikom povedal veliko zanimivega o času med drugo svetovno vojno in do današnjih dni.

Repe je uvodoma poudaril pomen slovenske državnosti ter da moramo svojo prihodnost skrbno načrtovati. Med drugim je navedel število žrtev druge svetovne vojne, ki so sicer vedno predmet manipulacij, ki jih je po njegovih virih bilo 100.018 oziroma 7 odstotkov prebivalstva, v Prekmurju pa je ocenjeno ca. 1.000 do 2.000 (okrog 1,6 odstotka prebivalstva). Izpostavil je tudi žrtve genocida nad Romi (t.i. porajmos).

Dotaknil se je tudi industrializacije po vojni, navedel večje gradnje v Sloveniji (TE Šoštanj, glavne ceste, Klinični center, jedrsko elektrarno…) in kot simbol uspešnosti Socialistične republike Slovenije izpostavil ljubljanski Trg republike.

Omenil je nekdaj uspešne slovenske izdelke: Pony kolo (Rog Ljubljana), Oro (Talis Maribor), Mortadelo Gorica in kraški pršut (MIP Nova Gorica), Thomy majonezo in gorčico (Kolinska Ljubljana), šampon Subrina, pralni prašek Mixal, kremo Solea (Zlatorog Maribor), hlačne nogavice Peggy (Polzela), poliestrsko vlakno Diolen (Svila Kamnik),  barvna premaza Belton in Beltop (Belinka Ljubljana), avtomobil R-4 (IMV Novo mesto), Iskrin telefon Eta (fitipaldi) in druge.

Izpostavil je tudi uspešne slovenske tovarne: Iskro Kranj, ki so jo poznali po vsem svetu, Krko Novo mesto, ki je razvila lastno tehnologijo zdravil in z okoli 400 patenti, Gorenje Velenje, ki je bil eden največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov s sodobno organizirano prodajno in servisno službo, Alpino Žiri, ki je bila med glavnimi proizvajalci smučarskih čevljev, Radensko kot nekdaj četrti največji proizvajalec mineralnih vod na svetu, Metalno Maribor, na tujih trgih nekdaj uveljavljeno z opremo za hidroelektrarne in premogovnike, ki je sodelovala s tujimi podjetji pri gradnji velikih energetskih projektov po vseh celinah, Tovarno lepenke in papirja Sladki Vrh, ki je konec 70-ih postala pojem kakovostnih izdelkov na področju papirnate konfekcije, Industrijo usnja Vrhnika (IUV), ki je v 80-ih letih postala največji proizvajalec svinjskega usnja na svetu  in seveda murskosoboškega tekstilnega giganta Muro.

Izpostavil je, da so podjetja s svojimi blagovnimi znamkami vplivala na fizično in socialno strukturo mest krajev, bila so gradniki naše identitete, danes pa so naša bogata tehnična in kulturna dediščina. Organizirala in skrbela so tako rekoč za vsa področja zaposlenih, od izobraževanja, športa, zdravstva, kulture in počitnic. Ko je večina tovarn propadla,  propad ni pomenil le izgube delovnih mest ampak je imel tudi velike socialne posledice.

Spomnil je tudi na pomembne dogodke iz novejše zgodovine naše države: po osamosvojitvi in prvih mednarodnih priznanjih  konec leta 1991 in v začetku leta 1992 je  Slovenija maja 1992  postala članica OZN, leta 1993 članica Mednarodnega denarnega sklada in polnopravna članica Sveta Evrope ter leta 1998 nestalna članica VS OZN in mu tudi predsedovala. Članica EU in Nata je postala leta 2004, leta 2007 pa članica evrskega območja in je prevzela Evro, konec leta pa postala tudi članica schengenskega območja. Leta 2008 je kot prva članica in vzhodnoevropske unije uspešno in brez večjih zapletov predsedovala EU. Leta 2010 je postala še članica  OECD. Po bruto družbenem proizvodu Slovenija presega evropsko povprečje.

Na globalni ravni živimo, kot pravi Repe, »v svetu digitalnega fevdalizma, razpadanja reda, prerazporejanja moči in tehnološke negotovosti. Svet postaja večpolaren, razdrobljen in nevaren. V takem svetu majhne in razkrojene države brez vizije nimajo prihodnosti, zato je zelo pomembna.«

Prof. dr. Božo Repe je redni profesor za sodobno slovensko zgodovino na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Raziskuje sodobno slovensko, južnoslovansko in srednjeevropsko zgodovino. Je avtor ali soavtor več knjig in šolskih učbenikov. Leta 2016 je za knjigo »S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945« dobil nagrado Klio, ki jo za najboljše delo na področju zgodovinopisja podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Kot družbeno angažiran strokovnjak in intelektualec se Repe pogosto javlja s svojimi odmevnimi in kritičnimi in analitično poglobljenimi prispevki o NOB in drugi svetovni vojni, naši povojni zgodovini, razpadanju in razpadu bivše skupne jugoslovanske države in osamosvajanju ter življenju samostojne Slovenije tudi v javnih glasilih.

Foto: Aleš Cipot/fotolens.