V počastitev Svetovnega dneva Romov je bilo v Sloveniji v letu 2025 organiziranih več dogodkov. V romskem naselju na Pušči je 10. aprila potekal svečani dogodek, ki ga je organizirala  Mestna občina Murska sobota/ MOMS v sodelovanju z Ustanovo dr Šiftarjeva fundacija in krajevno skupnostjo Pušča.  Vsebinsko je bil dogodek razdeljen na dve medsebojno povezani celoti. Prvi del je zajel posaditev dveh spominskih lip v Drevoredu sobivanja na Pušči, drugi del pa promocijo dopolnjene monografije »Vanek Šiftar- slovenski romolog« v večnamenski dvorani v Kulturnem domu na Pušči. Na dogodku so sodelovali: prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, predsednik uprave UŠF Marjan Šiftar, podžupan MOMS Jure Lang, predsednik krajevne skupnosti Pušča Dalibor Cener Horvat, romski svetnik Darko Rudaš, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr Sonja Novak Lukanovič, otroci in vzgojiteljice Vrtca Romano na Pušči, ter številni drugi krajani Pušče in gosti iz cele Slovenije.

V prvem delu svečanosti so zbrane pozdravili Jure Lang, podžupan MOMS,  predsednik KS Pušča Dalibor Cener Horvat in romski svetnik Darko Rudaš, ki so predstavili pomen dogodka za uspešno nadaljevanje zglednega sodelovanja med pripadniki romske skupnosti in večinskega naroda, ki se zrcali že v samem poimenovanju Drevoreda sobivanja na Pušči. Prvi predsednik RS Milan Kučan in predsednik uprave UŠF Marjan Šiftar sta zasadila  dve lipi v simbolno počastitev spomina na prvega predsednika Republike Slovenije in na njegovo mamo, ki je bila ena od pobudnic ustanovitve vrtca na Pušči, ter v spomin na slovenskega romologa Vaneka Šiftarja. Dogodek so z nastopom popestrili otroci iz Vrtca Romano, ki so zaplesali in ob koncu prvega dela dogodka z malimi kanglicami zalivali obe simbolno zasajeni lipi.

V drugem delu svečanosti je v večnamenski dvorani v Kulturnem domu na Pušči potekala  promocija  dopolnjene izdaje knjige: dr. Vanek Šiftar – slovenski romolog. Promocijo je vodila urednica dr. Vera Klopčič, ki je poudarila, da je usoda Romov pritegnila pozornost številnih najpomembnejših svetovnih intelektualcev in umetnikov, med drugim dveh Nobelovcev_-  Gunterja Grassa in Daria Foa, ki sta v svojih delih izrazila močno empatijo do romskega naroda. Po drugi strani pa so Romi v vskadanjem življenju še vedno žrtev diskriminacije in nestrpnosti v številnih evropskih državah. Pomen dopolnjene izdaje monografije o Vaneku Šiftarju je ravno v tem, da širi obzorja in krepi zavest o nujnosti poznavanja romske kulture in zgodovine za medsebojno spoštovanje in sožitje. O knjigi so spregovorili predstavniki treh izdajateljev dopolnjene monografije, ki so bili tudi izdajatelji prve izdaje monografije v letu 2011. Direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr Sonja Novak Lukanovič je pojasnila, da se INV kontinuinirano ukvarja z raziskovanjem položaja Romov in že več desetletij sodeluje tako z znanstvenimi in strokovnimi ustanovami kot tudi s predstavniki romske skupnosti. Predsednik uprave UŠF Marjan Šiftar je umestil razpravo o položaju Romov v današnji čas, ko na mednarodnem prizorišču oživlja duh fašizma in nacizma, katere sestavni del je tudi nestrpnost in sovražnost do Romov. Zato je zavzemanje za izboljšanje položaja Romov in odpravo predsodkov eden od glavnih izzivov demokratičnega razvoja družbe. Obudil je osebne spomine na delovanje svojega očeta Vaneka, ki je bil začetnik sodobnega pristopa v preučevanju položaja Romov v Sloveniji, s tem, da je odgovore za izboljšanje položaja iskal neposredno med Romi, v sodelovanju s predstavniki romske skupnosi. Predsednik Zveze Romov Jožek Horvat – Muc je osvetlil nekatere razsežnosti Prvega Svetovnega romskega kongresa v Londonu v letu 1971, ki ima odločilni pomen za nastanek in dosežke mednarodnega gibanja Romov. Udeleženci tega kongresa so odločilno prispevali k priznanju vloge romskega naroda v evropski zgodovini. Bili so tvorci in nosilci ideje o skupnem delovanju Romov v svetovnem merilu. Prvi predsednik Svetovnega romskega kongresa je bil pisec, pesnik in aktivist Slobodan Berberski iz ex Jugoslavije. Vanek Šiftar je osebno sodeloval z Berberskim in drugimi najbolj znanimi aktivisti romskega gibanja v ex Jugoslaviji, ter je soudeležen v razvoju tega gibanja za razvoj romske skupnosti. Dr Mitja Žagar je kot avtor prispevka v dopolnjeni izdaji monografije spregovoril o sodelovanju in o svojem prijateljevanju z Vanekom Šiftarjem. Kljub generacijski razliki sta z Vanekom postala prijatelja, in z Vanekom je med drugim spoznaval izzive iz dejansjega življenja Romov. Skupaj sta aktivno strokovno sodelovala pri pripravi določbe o varstvu romske skupnosti v Ustavi RS. S to določbo je Republika Slovenija postala ena izmed redkih držav, ki je varstvo romske skupnosti umestila že v ustavne določbe. Nato je v čustvenem nagovoru prvi predsednik RS Milan Kučan spregovoril o odprtih vprašanjih iz življenja romske skupnosti nekoč in danes. Pojasnil je, da so bili prvi koraki k uspešnejšemu vključevanju Romov storjeni na področju izobraževanja. Premalo je bilo dosedaj poznano dejstvo, da se je njegova mama Marija Kučan kot učiteljica pri svojem delu srečevala s težavami pri vključevanju Romov v šolanje. Težave so nasatajale predvsem zaradi neznanja jezika in medsebojnega nezaupanja. Zato se je njegova mama zavzemala za vključevanje romskih otrok že v predšolski dobi in za vzpostavitev vrtca v naselju Pušča. Tako je zaživel vrtec Romano že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in postal steber sobivanja Romov in ne-Romov. Posaditev spominske lipe je bila zato simbolna zahvala njegovi mami za tako pomembno spodbudo dolgoročnemu razvoju romske skupnosti in sožitju.

Sledila je živahna razprava, kar izkazuje aktualnost dela Vaneka Šiftarja za nadaljni razvoj romske skupnosti, v sodelovanju znanosti, strokovnih delavcev in pripadnikov romske skupnosti, pod geslom »Nič za Rome brez Romov«.

Vera Klopčič

Foto: Enver Palalić