Bosa pojdiva, dekle, obsorej,
bosa pojdiva prek zemlje trpeče - (Kajuh)
6. spominski dan Ustanove proslavili v Pomurskem muzeju s predstavitvijo monografije SAZU Mi vsi živeti ščemo
Četrtek, 22. februar 2024; v Pomurskem muzeju v Murski Soboti so s predstavitvijo znanstvene monografije Mi vsi živeti ščemo zaznamovali 6. spominski dan Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Spominski dan je posvečen častnemu članu ustanove akademiku Antonu Vratuši – Vranu, politiku, diplomatu, publicistu, borcu NOB in slavistu. Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Peter Štih.
Zbrane v polnem baročnem salonu Pomurskega muzeja, »hramu kulturne dediščine, kjer se v muzejskih zbirkah hranijo različni predmeti in dokumenti, ki so pomemben vir za ohranjanje identitete in kulturne pripadnosti Prekmurja«, je najprej nagovoril direktor muzeja Branko Kerman. Umetniško poln baročni salon je po njegovih besedah primeren ambient za poklon akademiku Antonu Vratuši, »ki je imel bogat čut tudi za kulturno dediščino«.
Tokratno zaznamovanje spominskega dneva Ustanove je v letu jubilejev, ki so pomembni za slovensko zgodovino, kulturo in identiteto, za našo državo in neposredno za Prekmurje: 150 let rojstva in 90 let smrti generala Rudolfa Maistra, 100 let rojstva pesnika Ivana Minattija, 105 let pariške mirovne konference in 100 let zaključka dela mednarodne razmejitvene komisije za natančno določitev meje v skladu s trianonsko pogodbo.
Predsednik uprave Ustanove Marjan Šiftar je v svojem nagovoru med drugim izpostavil, da so obletnice »odlična priložnost za okrepitev vedenja v lokalnem in širšem slovenskem okolju o zgodovini, loku zgodovinskih dogajanj od dogajanj v 19. stoletju do današnjih dni, o slovenskem uporništvu – od Maistra do NOB – in kljubovanju, tudi z orožjem, vsem poskusom in načrtom podrejanja in tudi fizičnega uničevanja slovenskega naroda in o njegovem pomenu za samobitnost in identiteto slovenskega naroda in slovenske nacije in o ustvarjanju temeljev sedanje slovenske države. Pa tudi, da ob takih priložnostih ponovno in še bolj prepričljivo pokažemo, da je Prekmurje zaradi svoje zgodovinske in aktualne dejavne religiozne, duhovne in tudi nacionalne pluralnosti posebna dragocenost slovenske države, da je Prekmurje živa skupnost mnogih prepletenih različnosti ob spoštovanju in razumevanju razlik, korenin in zgodovinskih dejstev ter ohranjanju nacionalnih in drugih identitet z afirmacijo načel in politike pozitivne diskriminacije in z željo, da krepimo tudi dobrososedske odnose in vzajemno koristno čezmejno sodelovanje.« Ob tem je tudi spomnil na še vedno neuresničeni, širše podprt dogovor iz 2019. leta predlog za dopolnitev zakonske opredelitve imena »prekmurskega praznika«.
Akademiku Antonu Vratuši – Vranu, katerega izjemen opus delovanja po mnenju Šiftarja krivično ni bil prepoznan med upravljavci slovenske države ob njegovi 100. letnici, ko ni bil sprejet skupni predlog več predlagateljev, da mu tudi država izkaže priznanje z odlikovanjem za življenjsko delo, pa se je pokloni s sklepnimi besedami: » tovariš Vran je razumel, spoštoval in živel tovarištvo in skupnostno življenje v njunem najžlahtnejšem pomenu; z vizijo, da je boljši svet možen, da je humanizem njegova podstat in solidarnost uresničljiva; z vztrajnim in ustvarjalnim delom za boljši svet socialne pravičnosti in človekovega dostojanstva; s pretanjenim občutkom za sožitje različnosti, z razumevanjem kulture dialoga v najboljši »volterovski« maniri in etičnim poslanstvom intelektualca; s študijsko in raziskovalno strastjo; z razumevanjem opiranja na lastne sile v vseh razsežnostih. Ob tem pa je bil skromen človek, ki mu je bilo nerodno govoriti o svojem uspešnem in izjemno bogatem delu.« Spomnil pa je tudi, da je bil Vratuša avtor sporočila na spomeniku pred soboškim gradom – »spominski knjigi« – ki je bil na pobudo prekmurskih akademikov postavljen ob 20. obletnici priključitve Prekmurja Kraljevini SHS in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, kot » trajen spomin vsem, ki so s svojo slovensko besedo budili in dvigali svoje rojake«.
Slavnostni govornik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Peter Štih, je med drugim izpostavil, da akademika Vratušo šteje »med tiste zelo redke blagoslovljence, ki niso samo doživeli več kot 100 let, ampak so čisto do konca živeli polno, delovno in duhovno sveži. Vratuša je preživel burno stoletje, zaznamovano z največjimi dosežki in nič manjšimi grozotami obenem. Bil je priča in akter v času, ki je najbolj odločilno zaznamoval našo slovensko skupnost. Kljub pestri življenjski poti je uspel ohranjati stik z univerzitetnim in znanstvenim okolje. Na SAZU je še pri stotih letih aktivno sodeloval v odboru za proučevanje narodnih manjšin, ki ga je sam ustanovil.«
Predstavitev znanstvene monografije Mi vsi živeti ščemo – Prekmurje 1919: okoliščine, dogajanje, posledice je bila prva uradna in javna predstavitev zbornika, ki je rezultat znanstvenega, mednarodnega in interdisciplinarnega simpozija. Ta je potekal leta 2019 ob stoletnici združitve Prekmurskega naroda z matičnim narodom in ga je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Na njem je sodelovalo 21 referentov iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Srbije, ki so vsestransko osvetlili takratne okoliščine in dogajanje na pariški mirovni konferenci. Zbornik, ki obsega skoraj 700 strani, dopolnjujeta še prispevka o razmerju med prekmurščino in slovenščino ter o Prekmurju v likovni umetnosti. O tem je na spominskem dnevu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija širše spregovoril akademik Milček Komelj.
Vsebinsko prvi del zbornika zajema prelomne dogodke okoli leta 1919, drugi pa nagovarja geografsko, etnično, jezikovno, manjšinsko, integracijsko, gospodarsko in kulturno problematiko Prekmurja v širšem časovnem okvirju 20. stoletja. Takratno dogajanje so osvetlili tudi govorniki na okrogli mizi: Metka Fujs, Attila Kovacs, Uroš Lipušček in Laszlo Göncz.
Slovesnost sta z izbranim programom obogatila Danijela Kuhar Kalamar in Tomi Bučinoski, vsebinsko bogato prireditev je s posebnim občutkom povezoval Boštjan Rous.
Spominski dan je posvečen častnemu članu ustanove akademiku Antonu Vratuši, politiku, diplomatu, publicistu, borcu NOB in slavistu, rojenemu leta 1915 v Dolnjih Slavečih. Vratuša je umrl leta 2017 v Ljubljani, a Prekmurja pravzaprav nikoli ni zapustil oziroma je ostal z njim ves čas povezan, so večkrat poudarili na slovesnosti ob spominskem dnevu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.
Avtor fotografij: Aleš Cipot
Uprava Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija
Petanjci, 24./25. februar 2024