Občina Grad, Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija so v četrtek, 9. oktobra 2025, ob 110. obletnici rojstva dr. Antona Vratuše svečano odkrili spominsko ploščo v Dolnjih Slavečih, kjer je bil akademik rojen.

Akademik dr. Anton Vratuša, znanstvenik, diplomat, publicist, politik, borec NOB, borec za človekove pravice in častni občan Občine Grad, ki je bil celo življenje povezan s svojim Prekmurjem, se je rodil v Dolnjih Slavečih. Njegovo delo in misel ostajata navdih za prihodnje rodove.

Preživel je burno stoletje

Cvetka Ficko, županja Občine Grad je v svojem nagovoru poudarila, da se ga bomo spominjali po delih in poteh, ki jih je v svojem življenju prehodil in zaznamoval. Zahvalila se je vsem, ki so prispevali k odkritju plošče v spomin na velikega človeka in častnega občana Občine Grad.

Akademik Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v svojem nagovoru povedal, da šteje akademika Vratušo med tiste, ki niso le živeli več kot 100 let ampak so živeli vse do konca polno, delovno in duhovno sveži. V tem, za človeka dolgem času, je Vratuša preživel burno stoletje. Bil je priča in akter v času, ki je najbolj odločilno zaznamoval našo slovensko skupnost. Vihar druge svetovne vojne je, kot je še povedal, tudi njemu spremenil življenjsko pot in ga od komaj začete slavistične akademske kariere odpeljal preko partizanstva in italijanske internacije v svet politike in širšega družbenega dogajanja v povojni Jugoslaviji. Kljub temu je uspeval ohranjati stik z univerzitetnim in znanstvenim okoljem in to na takšnem nivoju, da so ga člani SAZU leta 1978 izvolili v svoje vrste. Najprej je postal dopisni, izredni član SAZU. V istem času je postal predsednik izvršnega sveta Skupščine SRS (slovenske republiške vlade). Leta 1985 je postal redni člana SAZU in bil član naše najvišje znanstvene in umetnostne ustanove kar 39 let. Aktivno je sodeloval v odboru za vključevanje narodnih manjšin, ki ga je vodil.

Spoštovan doma in v širnem svetu a ostajal skromen  človek

Marjan Šiftar, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija je izpostavil, da se bo »z odkritjem spominske plošče sklenila  velika zgodba  človeka velikega duha in toplega srca,  čudovita zgodba dobrega in velikega prekmurskega človeka. Malo je takih v novejši slovenski zgodovini – zidarjev novih časov.« Dodal je, da je bila »dolga velika bela cesta akademika dr. Antona Vratuše, Toneka, našega tovariša Vrana in profesorja Urbana iz goričkih brejgov, od Slavečkega brega –  preko Murske Sobote, Ptuja, Maribora, do Ljubljane; od italijanskih koncentracijskih taborišč, Gonarsa in drugih do Raba, s svojimi partizanskim soborci od Raba do Mašuna in  do italijanskih partizanov. Od Ljubljane preko Beograda do Pariza, New Yorka, v širni veliki svet se je vila njegova pot in nazaj.« Vranova življenjska pot je bila raznovrstna in vsestranska, a se je s svojim srcem vedno rad vračal v rodno gnezdo, ohranjal žive vezi s svojimi prekmurskimi koreninami in življenjem v svetu ob Muri, s svojimi Prekmurci.  Vedno znova se je vračal, prisluhnil sorodnikom, pozorno spremljal življenje mladih, razvoj lokalnih skupnosti ter razumel, spoštoval  in živel tovarištvo in skupnostno življenje v njunem najžlahtnejšem pomenu. Bil je spoštovan doma in v širnem svetu a ostajal skromen človek, ki mu je bilo nerodno govoriti o svojem uspešnem in izjemno bogatem delu.

Negoval je vrednote

Spominska plošča bo v Dolnjih Slavečih opominjala, da je od tu šel v veliki beli svet, v ponos sorodnikom, občanom in občankam občine Grad  kot nepogrešljivi gradnik njene identitete, velik človek, ki ostaja v trajnem spominu nas mnogih in navdih z njegovo  življenjsko in delovno spodbudo, da »se nemo zvijsili, nikak in nigdar«, kot je poudaril Marjan Šiftar.

Odkritja spominske plošče se je udeležil tudi Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki se je zahvalil za ovekovečitev spomina na Vratušo, ki je, kot pravi, negoval vrednote ves čas svojega življenja. Taki ljudje so nam in novim generacijam, ki niso bili v vojni, vodilo in opozorilo  za vse tisto, kar potrebujemo, da se napolnimo s tisto energijo, ki jo potrebujemo, da te vrednote ohranjamo in prenašamo na mlajše rodove.

Slovesnost so popestrili učenci OŠ Grad. Družina Mešič – Andrejek, na katere hiši spominska plošča stoji, so se zahvalili za trud in požrtvovalnost, da bo o akademiku in njihovemu sorodniku, ostal trajen spomin.

Anton Vratuša (21. februar 1915 – 30. julij 2017)

Humanist, družboslovec, slovenist jezikoslovec, literarni zgodovinar in kritik, publicist, urednik, slovenski politik in diplomat, prejemnik številnih državnih odlikovanj in priznanj, univerzitetni profesor akademik Anton Vratuša se je rodil 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, umrl je 30. julija 2017 v Ljubljani. Po študiju slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti je leta 1941 doktoriral v Ljubljani z disertacijo Levec in Ljubljanski zvon, leta 1950 pa je doktoriral še iz družbenih ved na Visoki politični šoli v Beogradu. Od leta 1941 je sodeloval v NOB, po letu 1945 pa je opravljal številne državniške dolžnosti.  Bil je podpredsednik predsedstva Zveze združenj za družbene vede Jugoslavije in član sveta Mednarodnega združenja za politične vede (IPSA), član upravnega odbora inštituta OZN za raziskovanje in izobraževanje (UNITAR), član uprave Mednarodnega inštituta za oceane na Malti (IOI). Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 23. marca 1978, redni član SAZU je postal  leta 1985 – na Akademiji je bil predsednik odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin in član odbora SAZU za trajnostni razvoj. Vratuša je redni profesor na Visoki politični šoli in na Univerzi v Beogradu od 1969, na Univerzi v Ljubljani od 1974 in na Mednarodnem centru za promocijo podjetij v Ljubljani od 2004. Leta 1974 je v Ljubljani ustanovil  Mednarodni center za upravljanje javnih podjetij v deželah v razvoju (ICPE). Bil je ustanovitelj Vrta spominov in tovarištva, pobudnik za ustanovitev Ustanove dr. Vaneka Šiftarja, dolgoletni predsednik Programskega sveta UŠF in od leta 2006 častni član Zbora ustanoviteljev te ustanove. Bil je častni doktor Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru.  Akademik Anton Vratuša je bil neomajno zvest življenjskim in delovnim vrednotam ter idealom, ki so mu jih določale slovenske in prekmurske korenine – šlo je za  prepoznavno vodilo njegovega celotnega družbenega delovanja v pred-, med- in  povojnem jugoslovanskem, slovenskem ter mednarodnem okolju. Veliko vrednost in poseben pomen imajo njegov prispevek k narodnoosvobodilnemu boju in prizadevanja za ohranitev slovenskega naroda,  graditev temeljev slovenske državnosti, vzpostavljanje slovenske suverenosti,  razvoj znanosti ter krepitve kulturne identitete in mednarodnega ugleda Republike Slovenije.

Fotografije: Sebastijan Andrejek Bukovec