Evropska romska zveza, Zveza Romov Slovenije, Romani Union Murska Sobota, Mestna občina Murska Sobota, Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo ter Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija so pripravili 3. avgusta spominsko slovesnost ob svetovnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni. Slovesnost je bila v veliki sejni dvorani Mestne občine, v preddverju pa so postavili na ogled tudi razstavo o genocidu nad Romi. V kulturnem programu je nastopila Nina Brasseur s prijateljem.

Na slovesnosti so zbrane nagovorili župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj, vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za narodnosti Janez Doltar in predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Marjan Šiftar.

Marjan Šiftar je v svojem nagovoru med drugim izpostavil: »Kar se je zgodilo v noči med 2. in 3. avgustom 1944. v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitzu, se ne bi smelo zgoditi. To je bil zločin, eden od mnogih, eden od vrhuncev fašističnega in nacističnega barbarstva, del holokavsta, vrhunec genocida nad Romi, enega najbolj bolečih dejanj v zgodovini romskega naroda. Moramo se ga spominjati, ohranjati zgodovinski spomin na ta »pozabljeni holokavst« zaradi spoštovanja vseh preminulih, zato, da se kaj takega ne bi več dogajalo. Vendar, nikoli več, kot je bilo rečeno ob koncu vojne, je žal zbledeli spomin, pa še vedno še kako aktualna zaveza – glas vpijočega v puščavi. Desetine vojn, številna žarišča uporabe sile in nasilja, teptanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic zaznamujejo povojna desetletja in tudi aktualno situacijo. Vojne vstopajo v naša življenja skoraj kot del našega vsakdana. Tudi vojna, ki se zdaj dogaja nedaleč od nas. Vojna, ki smo ji danes priča v Ukrajini, je vojna, ki se v 21. stoletju ne bi smela zgoditi. Pozivi za mir – papeža in drugih, tudi mnogih v naši državi – mirovne pobude in predlogi za zaustavitev in končanje vojne izzvenevajo kot »glas v puščavi«, kot moteče, »mirovniške« akcije ne pa kot resne spodbude za  edino sprejemljivo pot za čimprejšnji izhod iz situacije.

Nič manj kot prizadevanja za mir pa so pomembna prizadevanja – tudi pri nas – za zamejevanje vseh mogočih oblik diskriminacije, diskreditacije in stigmatizacije, sovražnega govora (priporočila Strateškega sveta vlade) in sovraštva, predsodkov in stereotipov, brezbrižnosti in nestrpnosti, izpostavljenosti tveganju revščine in za odpravljanje revščine, kar vse se tudi ali še bolj, še bolj ostro in še bolj boleče ne tako redko manifestira  v položaju Romov, v odnosih do Romov, v odnosih z Romi.«

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je na slovesnosti poudaril, da je treba ohranjati spomin na žrtve, »kajti to, kar se je zgodilo v drugi svetovni vojni, genocid nad Romi, je najbolj grozen dogodek v zgodovini romske skupnosti in se ga moramo spominjati predvsem zato, da bodo prihodnje generacije razumele, kaj se je z Romi dogajalo.«

Povedal je, da se je v romsko in tudi svetovno zgodovino kot eden najbolj usodnih datumov zapisal prav 2. avgust. V noči z 2. na 3. avgust 1944 so namreč nacisti pobili več kot 4000 Romov in Sintov, je izpostavil. V koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo od začetka leta 1943 pripeljanih okrog 23.000 Romov in Sintov, na katerih so izvajali različne medicinske poskuse, je dejal. Po ocenah muzeja holokavsta v ZDA so nacisti in njihovi zavezniki ubili približno četrtino evropskih Romov, vendar skupno število Romov, ubitih v holokavstu, ni znano, je izpostavil predsednik Zveze Romov Slovenije.

Na slovesnosti so osvetlili problematiko genocida nad Romi in predvajali odlomek dokumentarnega filma o pričevalcih o genocidu med drugo svetovno vojno. Na koncu so predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj in vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za narodnosti Janez Doltar položili venca pri spominski plošči na dvorišču nekdanje Ekonomske šole.

Lidija Cer Magdič