PUŠČA – največje romsko naselje v Sloveniji

PUŠČA – največje romsko naselje v Sloveniji

Murska Sobota, 29. septembra 2020 – Posebni kamenčki v mozaiku pisne kulturne dediščine so zagotovo izsledki s področja krajevne zgodovine, je misel dr. Klaudije Sedar izrečena v prvem stavku na predstavitvi monografije avtorja mag. Jožeka Horvata Muca z naslovom Pušča – največje romsko naselje v Sloveniji. Organizatorji dogodka: Zveza Romov Slovenije, Romani Union, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in gostitelj vsebinsko bogatega kulturnega dogodka Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, so skupaj z avtorjem in voditeljico programa pripravili vsebinsko zelo zanimiv večer nabit z informacijami o življenju Romov v Prekmurju in obogaten z žlahtnimi podrobnostmi o razvoju Pušče in življenju v tem največjem romskem naselju v Sloveniji. Za spoznavanje vseh žlahtnih podrobnosti pa je vsem, tudi tistim, ki jih na predstavitvi ni bilo, zdaj na voljo monografija natisnjena v sto izvodih in že dostopna tudi v knjižnici.
Uvodoma so o pomenu najnovejšega knjižnega dela mag. Jožeka Horvata Muca, ki pomembno dopolnjuje njegov dosedanji bogat knjižni opus, spregovorili prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, direktorica knjižnice mag. Klaudija Šek Škafar , v imenu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija doc. dr. Vera Klopčič ter predstavnica društva Romani Union Damijana Pestner, vsebino monografije pa sta podrobneje predstavila avtor in voditeljica dr. Klaudija Sedar, ki je ob prof. dr. Rajku Djuriću in dr. Dragoljubu Ackoviću prispevala spremno besedo.

V uvodnem delu pogovora sta obiskovalcem, katerih število je bilo omejeno v skladu s trenutno veljavnimi zaščitnimi ukrepi, predstavila nekaj najzanimivejših informacij o naseljevanju Romov na območju Slovenije in še posebej Prekmurja ter se dotaknila krute tragedije, ki je Rome doletela v drugu svetovni vojni. Seveda se nista izognila posebnega segmenta, ki zelo izrazito predstavlja romsko skupnost in o katerem avtor v monografiji zapiše: Romska glasba je zelo cenjena in poslušana. Zvok violine bo vedno Romom in ne-Romom pritegnil spomin. Skozi čas je ustvarila izredne virtuoze in takšnih je danes zelo malo med Romi. Vseeno pa struna zajoče takrat, ko na violini zaigra Rom.

V monografiji in tudi v pogovoru z avtorjem so bila izpostavljena področja izobraževanje in zaposlovanje Romov, zanimive podrobnosti o romski problematiki in njenem reševanju v domicilni občini Murska Sobota in veliko zanimivih drobcev o sami Pušči, kjer so se prvi prebivalci naselili leta 1911, danes pa v njej živi dobrih 500 prebivalcev, kar je približno desetina v Sloveniji živečih Romov. Ob bogati vsebini in množici zanimivih podatkov so dodana vrednost monografije še številne fotografije, katere bodo marsikoga spomnile na obraze, ki jih je poznal in na dogodke, ki jim je bil priča, mladim pa ponujajo vpogled v vsebinsko bogato preteklost romske skupnosti v Prekmurju, kjer je le-ta postala nepogrešljivi del identitete pokrajine. Vsebinski del monografije avtor zaključuje z objavo članka pokojnega Franca Kuzmiča Pušča – romsko naselje nekoč in danes, v sklepni besedi pa med drugim zapiše: »Kar je pa zelo pomembno je to, da je občina Murska Sobota romsko tematiko znala reševati z dialogom in sodelovanjem vseh akterjev. In prav to manjka danes vsem državnim institucijam pri razumevanju in reševanju romske tematike. Čeprav zasledimo pri vseh poročilih državnih organov veliko skrb za izboljšanje položaja Romov, je dejstvo, da razen sklicevanj na različne pravne in druge akte ter ogromnega števila statistik, država nima sistema, kako in na kakšen način reševati pereča romska vprašanja.«