O prehojeni poti Ustanove, njeni dejavnosti, univerzi v Pomurju in epidemiji koronavirus COVID 19

O prehojeni poti Ustanove, njeni dejavnosti, univerzi v Pomurju in epidemiji koronavirus COVID 19

RAZGOVOR PODPREDSEDNIKA UPRAVE MARJANA ŠIFTARJA ZA SOBOŠKE NOVINE

Ustanova je ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku prejela priznanje Mestne občine Murska sobota “za uspešno delo na področju kulture”. O tem so že v februarju poročali različni mediji, vest o tem smo objavili tudi na tej naši spletni strani. To priznanje je pa bilo tudi razlog za daljši razgovor s podpredsednikom uprave Ustanove za glasilo MOMS Soboške novine. Povzetek so objavili v aprilski številki, celotni razgovor pa objavljamo na naši spletni strani:

1. Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. ki uživa velik ugled, prejela priznanje MOMS za uspešno delo na področju kulture. Kako komentirate še to zunanje priznanje?

Vsekakor smo bili počaščeni. To je bilo priznanje vsem številnim sodelavcem in sodelavkam, ki soustvarjamo življenje Ustanove, njeno identiteto, njeno  podobo. Priznanje je bilo še  posebej  spodbudna potrditev, da je Ustanova prepoznana kot družbeno koristna in pomembna v osrčju Prekmurja, v MOMS, v MS, kjer sem preživel svojo mladost  in ostal sorodstveno, delovno in prijateljsko izjemno povezan.

Vsem nam, ki smo delovno povezani z Ustanovo pa je to priznanje še tudi posebej dragoceno, ker pomeni tudi v domačem, domicilnem okolju potrditev dejstva, ki ga lahko slišimo ob različnih priložnostih, da je Ustanova  po svoji celotni dejavnosti in rezultatih posebna, unikatna ustanova in, da izstopa med primerljivimi oz. skoraj nima primerjav. In drugič, ker smo ga prejeli tako rekoč na predvečer jubileja, ki ga bomo obeleževali prihodnje leto – 25. obletnice ustanovitve.

2. Pobudnik ustanovitve in njen dolgoletni  motor je bil VŠ  – z njim sta neločljivo povezana Ustanova, ki nosi ime po njem in Vrt na Petanjcih?  Se uresničujejo njegova pričakovanja, z ustanovnim aktom opredeljena vizija in vloga Ustanove?

Se, bi lahko rekli najkrajše. Zaslužni profesor mariborske univerze, desetletja dolgo in vsestransko delovno povezan tudi z Mursko Soboto  dr. Vanek Šiftar je desetletja sam z družino in ob podpori velikega prijatelja in sodelavca še iz predvojnih časov akad. dr. Antona Vratuše in širšega kroga prijateljev ter ob občasni pomoči drugih skrbel za nastajajoči Vrt spominov in tovarištva na družinski domačiji. Spodbujen s spletom okoliščin je dal sredi 90-tih let pobudo za ustanovitev fundacije, ki svojemu poslanstvu in viziji uspešno in aktivno v vseh pogledih sledi že od 5. julija 1996, ko je bila ustanovljena. Prvotnih ustanoviteljev je bilo enajst, poleg družine Šiftar takratna velika občina Murska Sobota in več drugih občin v regiji, Univerza v Mariboru, ZZB za vrednote NOB Slovenije, ZRC SAZU, Zavarovalnica Triglav, NLB, Radenska d. d., Mura d. d. Kasneje smo uspeli pritegniti v krog ustanoviteljev še nekaj občin v regiji, tako, da ima danes Ustanova tudi  na ta način nedvoumen regijski značaj in pomen, žal pa smo nekatere tudi izgubili ( NLB, Mura in Radenska d.d.,- po menjavi lastnikov).

 Svojo temeljno nalogo, opredeljeno z ustanovnim aktom, razumemo ustanovitelji, organi in sodelavci Ustanove resnično kot stalno, kontinuirano prioriteto. To je skrb za vzdrževanje, razvoj oz. stalno vsebinsko in simbolno bogatitev Vrta z novo spominsko drevnino (vsako leto je nekaj novih) in za kar najbolj odprto in njegovemu pomenu in sporočilom primerno življenje v njem. (Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih, ima, kot je znano, simbolne in dejanske korenine v dveh vrbah žalujkah, ki jih je mati  dr. Vaneka Šiftarja, zasadila ob sedanjem vhodu v Vrt takoj po koncu 2. svetovne vojne, v spomin na dva svoja sinova, ko se je že kmalu po koncu največje morije prejšnjega stoletja dokončno sprijaznila, da se ne bosta nikoli vrnila. Njej in Vrtu je pokojni T. Pavček posvetil posebno pesnitev, ki je pozdrav vsem obiskovalcem na vhodu v Vrt. Kot je pred leti ocenil dr. Aleksander Šiftar, tudi dolgoletni strokovni sodelavec (gospodar Vrta) sodi Vrt med najbogatejše rastlinske nasade  glede na število in kvaliteto drevnine v Sloveniji in tudi v sosednjih državah. Akademik in tudi velik prijatelj Ustanove dr. M. Kmecl pa je že pred leti dejal, da »kar je v Ljubljani Pot spominov in tovarištva je tu Vrt spominov in tovarištva«. Zaradi vseh kulturno-zgodovinskih okoliščin, namena in pomena je bil Vrt že leta 1968 razglašen in zavarovan z odlokom takratne občine Murska Sobota kot spominski park. Leta 1986 ga je ZRC SAZU prevzel v svojo moralno zaščito. Občina Tišina ga je leta 1996 razglasila za zgodovinski spomenik, ker ima »poslanstvo enkratnega spomenika«, kot je zapisal v istem obdobju prvi predsednik RS, Milan Kučan. Leta 1985 je bila izdana tudi prva samostojna publikacija o Vrtu. Ker je nekaj časa v obdobju protireformacije (1598) bival v pregnanstvu na Petanjcih svetovno znani astronom, astrolog in matematik Johannes Kepler (1571-1630) -v Vrtu je v spomin na bivanje Keplerja na Petanjcih spominska plošča – je Vrt spominov in tovarištva vključen v mednarodno kolesarsko pot » Povežimo nekoč skupni cerkveni prostor Puconci- Bad-Radkersburg«. Vrt spominov in tovarištva je postal (2004) tudi del Mreže botaničnih vrtov in arboretumov v Sloveniji, ki je na nivoju EU  vključena  v Konzorcij botaničnih vrtov EU.).

Z nič manjšo zavzetostjo pa uresničujemo tudi vse druge vidike, z aktom o ustanovitvi opredeljenega poslanstva Ustanove s ciljem ohranjanja naravne in kulturne dediščine, razvijanja in utrjevanja sožitja med narodi, še posebej s sosednjih regionalnih območij, s ciljem podpiranja znanstveno-raziskovalnega dela s številnih področij, ki so pokrajino ob Muri in tudi preko meja z vsemi specifikami oblikovali, zaznamovali in ji dali svojevrsten pečat. Poseben poudarek dajemo povezovanju preteklosti s sedanjostjo, prav tako ohranjanju vezi s prostorom izven sedanjih državnih meja, čezmejnemu sodelovanju s slovensko skupnostjo v sosednjih državah. Ustanova, v skladu s temi izhodišči, tako organizira  številne aktivnosti na kulturnem, izobraževalnem, znanstvenem področju, posebno pozornost namenja aktivnostim, ki so namenjene mladim, živahna je tudi naša  publicistična dejavnost. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija v svoji, že več kot dvajset letni, vsebinsko bogati in večplastni dejavnosti namenja še posebno pozornost ohranjanju kulturne dediščine in njenemu aktivnemu vključevanju v aktualne družbene in razvojne aktivnosti v lokalnem, regionalnem, nacionalnem in čez mejnem okviru.

3.  Iz vaših letnih poročil, ki jih tudi objavljate na svoji vsebinsko bogati spletni strani je sicer razvidna izjemno vsebinsko bogata, razvejana in kontinuirana vsakoletna aktivnost, pa vendar kaj bi še posebej izpostavili?

Res, že vrsto let objavljamo redno na spletni strani tudi obsežna letna poročila, ki jih sprejema uprava in potrjujejo ustanovitelji Ustanove.

Skrb za ohranitev, vzdrževanje in razvoj Vrta v »vsej svoji neokrnjeni substanci in simboliki« po načelih sonaravnega urejanja in v skladu z njegovim statusom zavarovanega kulturnega spomenika, ki naj bo odprt in živ prostor s prepoznavnim življenjem in integralni del lokalnega življenja in širšega, tudi čezmejnega sodelovanja, je kot že rečeno, naša temeljna naloga. Pri tem pa sledimo tudi še vedno aktualnemu vodilu s katerim je že pred več desetletji zavezal svojega prijatelja Vaneka Šiftarja naš rojak in pisatelj Miško Kranjec: «potrebujemo neko duhovno zbirališče, ki ne bo tečajniško in komisijsko, kamor bodo ljudje radi prihajali« (M. Kranjec v pismu prijatelju V. Šiftarju, januarja 1960). Ustanova zato namenja posebno pozornost različnim dejavnostim, ki ohranjajo Vrt kot izjemno memorialno krajino, kot prostor spominjanja in srečevanja z zgodovino na poseben, specifičen način. Tudi zato je  Vrt  dostopen vsem obiskovalcem, tako izletniškim kot prehodnim, posameznikom in organiziranim skupinam, podobno kot vsi javni kulturno-muzejski prostori.

Ustanova v stalnem vsebinskem prepletu s svojo poglavitno nalogo izvaja živahno dejavnost na številnih področjih v Vrtu in v sodelovanju z številnimi partnerji tudi na drugih lokacijah: organizira  ti. Vanekove  diskusijske večere (doslej skupaj nekaj deset), že tradicionalne literarne natečaje za osnovne in srednje šole v pomurski regiji (letos že 11.), učne delavnice in šole v naravi v Vrtu, razstave (v Vrtu je sedaj še vedno odprta razstava akad. slikarja I. Banfija), različna predavanja in druge prireditve, spominske slovesnosti in spominske pohode, predstavitve literarnih in drugih knjig. Posebno mesto imajo naše že tradicionalne majske prireditve v Vrtu (Jambori spominov in dobrega sosedstva in že nekaj let pod naslovom Naši zakladi; gosti so bili tudi iz drugih regij: iz Bele Krajine, Slovenske Istre in Posočja, Benečije in Rezije,Koroške, Porabja in Šarvarja, Avstrije-Radgonskega kota, Velikih Lašč-Raščice,..). Sami ali v sodelovanju z različnimi strokovnimi in znanstveno-raziskovalnimi ustanovami iz Slovenije in mednarodnega okolja smo doslej  organizirali  doslej tudi več kot 10 širših strokovnih in znanstvenih srečanj. (prvemu, novembra 1999 »Protestantizem-zatočišče izgnanih na Petanjce«-  so tako sledila še mnoga druga srečanja/okrogle mize ali simpoziji). Ustanova je sama ali z drugimi sozaložniki doslej izdala že skoraj 30 različnih zbornikov in drugih knjig ter publikacij – zadnji dve v 2019. letu ! Sodelujemo pri izvedbi mednarodnih Dnevov poezije in vina, v mednarodnem projektu “Kamnite solze”, organizirali smo številne posebne dogodke v Vrtu in drugje (obisk društva TIGR, obisk PPZ ob njihovi 75-letnici ustanovitve; obisk VP RF in zasaditev spominskega drevesa v spomin vojakom RA na Murski fronti, aprila 1045; obisk ZVVS in Zveze društev Sever in obeležitev Dneva suverenosti; obisk in delovno srečanje PČZ, dogodki ob 100. obletnici  priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom), gostovali v več krajih v domači regiji, Ljubljani, Mariboru, Dunaju, Celovcu, Gorici, Velenju, Sevnici, Izoli, Sombatelu.

4. V obrazložitvi predloga za priznanje MOMS je bilo posebej poudarjeno sodelovanje Ustanove z MOMS in različnimi organizacijami v MS, v  vaših poročilih pa lahko poleg tega razberemo, da je vaš krog partnerjev izjemno širok?

V vsem dosedanjem delovanju namenjamo posebno pozornost stalnemu sodelovanju z domicilno občino Tišino, MOMS in vsemi drugimi  ustanovitelji, ki se manifestira na zelo različne načine. Nič manjšo pozornost pa namenjamo sodelovanju z različnimi drugimi partnerji, drugimi lokalnimi skupnostmi, kulturnimi, znanstvenimi in raznimi civilno družbenimi organizacijami v regiji ter čez mejnemu sodelovanju, še posebej z organizacijami Slovencev v neposrednem sosedstvu. Še več, njihov krog se  v zadnjih letih širi in z mnogimi krepi, številne uspele akcije in projekti so rezultat prav tega, produktivnega sodelovanja in, moram ponovno poudariti, podpore ustanoviteljev in donatorjev v regiji in širšem slovenskem okolju, ki v skladu s celovito razumljeno družbeno odgovornostjo prepoznavajo v delovanju Ustanove, v njenih pobudah in akcijah širše družbeno koristne zadeve. Ustanova stalno ali projektno sodeluje s širokim krogom organizacij, ustanov in posameznikov. Med njimi so akademiki SAZU, ZRC in njegovi inštituti, Pravna fakulteta in druge fakultete Univerze v Mariboru, Panonski inštitut iz Avstrije, Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, Zveza romskih društev Slovenije, Kulturno društvo 7. člen iz Avstrije in Porabski Slovenci, Pokrajinski park Goričko, Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti, Pokrajinski muzej v Murski Soboti, Fundacija Staneta Rozmana-Staneta, Trstenjakova fundacija, Prekmursko društvo generala Maistra, osnovne in srednje šole v Pomurju. Ustanova ima tudi sklenjene posebne dogovore o trajnejšem in celovitem sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski park Goričko, RRA Mura, OŠ Tišina, Biotehnično srednjo šolo v Rakičanu, Inštitutom za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, postala pa je tudi članica Mreže nevladnih organizacij za raziskovanje in znanost ZOTKS.

Ustanova je, kot rečeno, že od svojih začetkov vsestransko povezana z MOMS. Produktivno in konstruktivno je sodelovanje z njo, kot eno izmed ustanoviteljic, z njenimi organi in službami. Že sem omenil, da je že pred  formalno ustanovitvijo Ustanove  nekdanja skupščina občine M. Sobota razglasila Vrt na Petanjcih za zaščiten kulturni spomenik. Še posebej pa je treba poudariti, da je Ustanova številne svoje projekte, dogodke v vsem svojem dosedanjem delovanju in tudi v minulem letu izpeljala v MOMS, sama ali in predvsem skupaj s praktično vsemi najpomembnejšimi organizacijami v mestu in občini ali so te aktivno sodelovale v njih: od za občino in regijo pomembnih ustanov – PIŠK, Pomurski muzej, Zavod za šolstvo – OE MS, PAZU, ZVVS, Društvo Sever, Zvezo Romov Slovenije, Zavod za kulturo, turizem in šport, PGZ, OPZ, do ZZB, verskih skupnosti, šol in različnih podjetij, različnih glasbenih in drugih  kulturniških skupin in seveda tudi s samo MO. Številni so tudi posamezniki, ustvarjalci na  različnih področjih iz M. Sobote, ki so oz. sodelujejo v aktivnostih Ustanove ali so bili doslej aktivni udeleženci na številnih Vanekovih večerih in drugih razgovorih, predstavitvah različnih knjig ter različnih pomembnih slovesnostih, ki jih je Ustanova organizirala v M. Soboti. Še posebej naj omenimo dva že preminila Sobočanca, ki sta pustila neizbrisno sled v delovanju Ustanove, mag. F. Kuzmiča in  E. Ružiča.

5. Ob vaših bogatih in dolgoletnih  izkušnjah menite, da  so možnosti za še več  sodelovanja?

Nikakor se ni dobro samozadovoljno sprijaznjevati, da ni več možnosti za sodelovanje, nove vsebine in oblike sodelovanja, skupnega delovanja, skupne projekte, boljšo usklajevanje aktivnosti. V Ustanovi smo bili in smo za širitev in krepitev sodelovanja v vseh pogledih. Naša prizadevanja so usmerjena v ohranjanje odprtosti in na njem temelječega sodelovanja z vsemi in na vseh področjih delovanja Ustanove. S tem so motivirana naša prizadevanja, da bi ob sicer v zadnjem obdobju ponovno povečevanem  številu  individualnih in organiziranih skupin obiskovalcev Vrta še povečevali število z različnimi vidiki motiviranih obiskovalcev. To je izziv, priložnost ali, če hočete možnost za še večje sodelovanje, za turistične agencije in tice v regiji in širše, hotelske centre in vse druge, ki v Vrtu na Petanjcih prepoznavajo poseben in večstransko zanimiv gradnik ti. kulturnega turizma. Svojo odprtost za sodelovanje, za pobude in predloge pa tudi stalno poudarjamo v vseh svojih kontaktih z ustanovitelji, donatorji in organizacijami s katerimi se srečujemo ali tudi že sodelujemo in tudi s samoiniciativnim oz. aktivnim vključevanjem v za posamezno področje ali širše družbeno pomembne akcije. Različne take akcije (v zvezi z A. Pavlom, vpis prekmurščine v register nesnovne kulturne dediščine, posamezni knjižni projekti, podpora  kandidaturi občine Lendava za “EPK 2025”,  Evropske poti reformacije in drugo) so nam opora, da bomo v tem pogledu aktivni še naprej. Pa tudi, da se bomo še naprej zavzemali za večje za vse koristne skupne projekte v regiji in širše, vsaj na področju skrbi za kulturno dediščin in njegovo produktivno vključevanje v kulturni turizem in tudi za večjo usklajevanje aktivnosti – za vsaj večjo medsebojno informiranje in možno usklajevanje terminov – vseh, ki soustvarjamo kulturno podobo v soboškem in regionalnem okolju.

6. Sodelovanju  z mladimi  v MOMS in širše pa namenjate  še posebno pozornost?

Da, to je, kot sem omenil že uvodoma, ena izmed naših prioritetnih smeri delovanja od samega začetka, ki se manifestira od posebne pozornosti obiskom mladih v Vrtu na Petanjcih do odprtosti za vsakršne pobude šol za izvedbo učnih delavnic, ti. šol v naravi, delovnih ekskurzij. Prepričani smo namreč, da Vrt ponuja v tem pogledu zelo različne možnosti, je lahko zanimivo okolje za različne vidike izvajanja učnih programom in interesnih dejavnosti. Z nekaj šolami imamo sklenjene v tem pogledu tudi posebne sporazume o sodelovanju. Povezanost z mladimi, s šolami v regiji pa se že leta potrjuje tudi preko njihovega aktivnega sodelovanja na prireditvah Ustanove. Praktično ni pomembnejše prireditve, še zlasti mislim na najpomembnejše in tradicionalne, na kateri ne bi aktivno sodelovali učenci in dijaki posameznih šol iz regije. Seveda pa nikakor ne smemo mimo zdaj že tradicionalnega literarnega natečaja na posebej izbrane teme za osnovne in srednje šole, ki ga Ustanova organizira skupaj z Zavodom za šolstvo RS – OE M. Sobota. Letos že enajstič !

7. Kako vidite vlogo Ustanove ob vseh svojih izkušnjah na področju znanstveno raziskovalnem področju, kaj mislite o ideji za ustanovitev univerze v regiji?

Ustanova je tudi  na tem področju aktivna, kolikor in kakor je lahko. Ni raziskovalna organizacija oz. nima tudi tega formalnega statusa, kar ji sicer onemogoča, da bi se npr. lahko prijavljala na določene javne razpise. Je pa s tem pomembnim področjem povezana in zavezana že zaradi svojega ustanovitelja in ker ima svojo vlogo pri tem opredeljeno z ustanovnim aktom. Med ustanovitelji so tako ugledne znanstveno-raziskovalne organizacije – ZRC SAZU, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru – v organih in delovnih telesih Ustanove so bili in so številni ugledni akademiki (sedaj dr. Jesenšek in dr. Žekš), univerzitetni profesorji, znanstveniki iz ljubljanske in mariborske univerze, SAZU in različnih inštitutov. Med njimi imajo še posebno mesto tudi številni iz domačih, prekmurskih logov, ki so bili ali so aktivni sooblikovalci življenja Ustanove (prof. dr. Cvetka Hedžet Toth, prof. dr. Etelka Korpič Horvat, prof. dr. Darja Senčur Peček, zasl. pof. dr. Albina Nečak Lük, dr. Klaudija Sedar). Še posebno, nepogrešljivo vlogo od začetka do konca svojega življenja je imel akademik, dr. Anton Vratuša, sedaj častni član Ustanove. V zahvalo za vse kar je prispeval smo zasadili v Vrtu na Petanjcih “Vranovo vrbo” in “Vranov hrast”, njegov rojstni dan pa obeležujemo kot “Spominski dan Ustanove”.

Svojo povezanost s tem področjem pa dejavno uresničujemo z izborom tem in gosti za naše Vanekove večere, organizacijo različnih okroglih miz, tudi simpozijev in publicistično dejavnostjo. Lahko bi rekli, da  opravljamo vlogo pri popularizaciji znanosti, krepitvi zavesti o pomenu znanosti in raziskovalnega dela, predstavljanju rezultatov tega dela in vlogo povezovalca sodelovanja  s profesionalnimi in drugimi organizacijami na tem področju.

Pri tem moram posebej izpostaviti PAZU in ZRC SAZU. Slednji ni le eden od ustanoviteljev Ustanove ampak je bil tudi – enako sicer tudi Pravna fakulteta –  aktivni sonosilec številnih skupnih pomembnih in odmevnih projektov (več publikacij, strokovnih, znanstvenih simpozijev, od prvega  1999. leta naprej). To sodelovanje pa se prepričljivo potrjuje tudi z vzpostavitvijo Raziskovalne postaje ZRC za Prekmurje s sedežem v Vrtu na Petanjcih. Žal zaradi finančnih omejitev in nezadostne širše podpore, ki sta aktualna realnost  za znanstveno-raziskovalno področje v Sloveniji  ta ne dela s polno paro , s tako dinamiko kot bi mi vsi skupaj želeli. Dodati pa tudi moram, da je splahnela začetna podpora delovanju tega centra oz. ZRC v Prekmurju v lokalnem oz regionalnem okolju in se ne prepoznava potencialna  izjemno velika njegova vloga za razvoj regije. Pa je ZRC SAZU oz. njegova RP na Petanjcih ob  visokošolskih programih, ki se v omejenem obsegu izvajajo v  dislociranih oddelkih visokošolskih ustanov iz Maribora  in oddelku INV iz Ljubljane v Lendavi edini znanstveno-raziskovalni center z urejeno, lastno infrastrukturo, dobrim lokalnim zaledjem in izjemno močnim zaledjem v matici.

To sicer nikakor ne zmanjšuje velikega pomena ki ga ima tudi delovanje PAZU, ki je  pomemben povezovalec doktorjev znanosti, ki so po poreklu iz domačih, prekmurskih logov in spodbujevalec njihovega sodelovanja ter popularizacije njihovega dela. Nikakor pa tudi ni moč spregledovati prizadevanj in rezultatov Raziskovalno izobraževalnega središča, dvorec Rakičan.

Zanimiv pa je ob tem tudi podatek, da je naša regija po kriteriju števila doktorjev znanosti, ki so po poreklu iz regije na samem vrhu  med regijami v Sloveniji !

Vse to so vsekakor možni gradniki za premisleke kakšno vlogo in vpliv ima znanstveno-raziskovalna dejavnost na življenje in razvoj v naši regiji, kakšna je njuna povezanost z gospodarstvom, s strokovnimi in razvojnimi centri in jedri v občinah, gospodarstvu in javnem sektorju, je in kako prepoznavana potreba po sodelovanju in pritegovanju te dejavnosti in o podpori, pa tudi o utemeljenosti večjega medsebojnega sodelovanja med delujočimi centri in drugimi, ki kakor koli podpiramo znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Ideja o ustanovitvi univerze v Prekmurju oz. naši regiji ni nova. Že večkrat se je o njej  razpravljalo pa se iz različnih razlogov dalje od tega  ni prišlo. Ni možen enoznačen odgovor ali je utemeljeno ponovno začeti razpravo o tem. Sam ne bi kar apriori izključeval  formiranja univerze v regiji.  Vendar kaže pri tem biti skrajno realen. Ali bi želeli imeti le formalno ustanovo s sicer zvenečo tablo ali pa z razvojem in potrebami okolja ustrezno strokovno profilirano ustanovo, z resno profesionalno svojo zasedbo, ustrezno umeščeno v slovenski visokošolski prostor  ter vpeto v mednarodne tokove. V vsakem primeru pa bi – ob upoštevanju npr. razvoja visokega šolstva in organizacije znanstveno-raziskovalne dejavnosti  v Kopru in Mariboru – bila utemeljena  večja tudi institucionalizirana oblika sodelovanja obstoječih centrov v regiji, utemeljena na soglasni, najširši podpori oblastnih in vseh drugih deležnikov v regiji, ki jim ni mar razvoj in blagostanje regije in ljudi ob Muri. To bi bilo koristno v vsakem primeru, lahko pa tudi  realen začetek nastajanja tudi univerzitetnega središča.

8. V minulem letu ste v Ustanovi obeleževali kar dve stoletnici?

Res je, minulo leto sta delovanje Ustanove  še posebej vsebinsko, organizacijsko, finančno in delovno intenzivno  zaznamovali dve stoletnici: priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in rojstva ustanovitelja Vrta in pobudnika ustanovitve Ustanove  Vaneka Šiftarja.

Ustanova  je aktivno sodelovala od samega začetka v organiziranih aktivnosti v MOMS in tudi širše v zvezi v zvezi z obeleževanjem 100-letnice….; od priprave programa že 2017. leta, sodelovanja v odboru za obeleževanje 100-letnice in aktivnega sodelovanja praktično v vseh aktivnostih odbora, do priprave in izvedbe tudi več pomembnih akcij v občini in regiji, kot je bila izid in premierna predstavitev monografije dr. Uroša Lipuščka Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference  v PIŠK v M. Soboti, izvedbe literarnega natečaja za šole in številnih drugih v Ljubljani, Lendavi, Gorici, Sevnici,.. Predstavitev omenjene monografije dr. Lipuščka, sicer tudi člana Programskega sveta Ustanove, je bila tudi v slovenskem prostoru odmevna kulturno-zgodovinska prireditev, ki je pomenila tudi dejanski začetek minulega, “Prekmurskega leta” v Sloveniji.

Leto smo tako začeli v znaku 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, zaključevali pa smo ga s kulturno-zgodovinsko in spominsko slovesnostjo ob 100. obletnici rojstva ustanovitelja Vrta in pobudnika ustanovitve Ustanove, na kateri smo prat tako predstavili še drugo knjižno delo v minulem letu – spominski in znanstveni zbornik “Vanekovo stoletje”, ki smo ga pripravili skupaj s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru in Inštitutom za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. Z njim smo zaključili obeleževanje obeh stoletnic in tudi, po našem in tudi mnenju drugih, še eno uspešno leto delovanja naše Ustanove.

9. Vaši načrti, vpliv epidemije?

Minulo leto je bilo izjemno dinamično in uspešno. Potrjevali smo svojo vitalnost, živost, s svojo razvejano dejavnostjo smo sledili temeljnim usmeritvam in izhodiščem programa dela za 2019. leto: ohranjali smo kontinuiteto, nadaljevali z začetimi aktivnostmi in uresničevanjem nedokončanih nalog v 2018. letu; aktivno smo sodelovali v širših družbenih akcijah. Ustanova je z vso svojo dejavnostjo v preteklem letu utrjevala svojo javno prepoznavno identiteto in potrjevala  ugled  kot ene nesporno naj aktivnejših ustanov in sorodnih organizacij v Sloveniji. Vsekakor želimo in si bomo z vsem svojim delovanjem prizadevali ohranjati kontinuiteto delovanja v vsej njeni celovitosti. Že v začetku leta smo sprejeli konkreten program dela za letos s ciljem aktivnega ohranjanja  ustvarjenega in prepoznavnega   mesta v kulturnem in družbenem življenju ožjega lokalnega in širšega družbenega okolja.

Seveda pa je in bo še neznano kako bo vplivala tudi na našo dejavnost sedanja epidemija korona virusa covid -19 in njene posledice. Te so zaenkrat nepredvidljive v vseh pogledih. Kako, v kolikšni meri, na kašen način bo sedanja kriza vplivala so še predmet ugibanj, opozoril, želja. Tudi v Ustanovi smo se sicer lotili preigravanja različnih možnih scenarijev. Nam pa je pri vseh temeljno vodilo, da bi se moralo življenje Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih in v njem vsekakor nadaljevati kakor tudi delovanje Ustanove kakor bo le mogoče !

Ljubljana, april 2020