Matjaž Jež: “Pomurje in Pohorje povezujejo mokrišča, ki so zibelka biotske raznovrstnosti.”

Matjaž Jež: “Pomurje in Pohorje povezujejo mokrišča, ki so zibelka biotske raznovrstnosti.”

Murska Sobota, 12. februar – Letošnji prvi Vanekov večer je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF) v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti namenila varstvu narave v Pomurju in na Pohorjur v povezavi s Spomenico za varstvo prirode in prirodnih spomenikov iz leta 1920. Ta je po navedbah gosta večera profesorja biologije in magistra bioloških znanosti Matjaža Ježa, ki je slovenskem severovzhodu že desetletja znan kot varuh narave, glasnica omrežja izbranih varstvenih območij z imenom Natura 2000. “Ali ste vedeli, da je bilo prvo zavarovano območje v Prekmurju oz. Pomurju leta 1950 park Fazanerija v Murski Soboti? In kaj imamo danes od tega? Bolj ali manj nogomet! Kakšno je eno od sporočil pokojnega filozofa in ekologa prof. Štefana Smeja? Da namreč poplavni svet ob reki Muri s poplavnimi gozdovi pripada reki Muri! Toda pozidavanje tega območja in intenzivno kmetovanje kažeta, da temu ni tako. Ali vam je znano, da sta kandidata za zaščito po mednarodni konvenciji iz leta 1971, sprejeti v iranskem mestu Ramsar, tudi mokrišča Mure in Drave in da so med ramsarska mokrišča pri nas uvrščeni Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero?”
 
Tako je prof. Jež, ki živi v Mislinji, kjer vodi Društvo narava Pohorja in se posveča ohranjanju narave, zbujal radovednost občinstva. Primerna udeležba in zavzeta razprava tako imenovanih “borcev za Muro” potrjujeta, da je po Ježevi formulaciji bistvo varstva narave v odnosu – ali nam kaj pomeni ali pač ne, vse ostalo so metode. Nekatere zgodbe  na podlagi Spomenice iz januarja leta 1920, s katero je trinajst uglednih strokovnjakov muzejskega društva v Ljubljani pozvalo pokrajinsko vlado Slovenije, naj začne sistematično varovati naravo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), so zgodbe o uspehu – kot je recimo zaščita Triglavskega narodnega parka -, nekatere zgodbe pa že celo stoletje čakajo na uspeh. Spomenica seveda še ni mogla zajemati Prekmurja, ker je bila ta pokrajina šele priključeno h kraljevini SHS, vsekakor pa je – po besedah nekdanjega direktorja Zavoda za varstvo narave v Mariboru – pravzaprav nekakšna glasnica omrežja izbranih varstvenih območij znanih pod imenom Natura 2000, ki pokriva velik del današnje Slovenije, vključno s Prekmurjem.
 
Predavatelj, ki se je poklicno ukvarjal z raziskovanjem in vrednotenjem narave od koroške Pece do Lendavskih goric ter od Goričkega do haloških gričev, je spomnil, da je reka Mura že vključena v Unescov biosferni sistem zaščite Mura-Drava-Donava, in da so mokrišča, ki so zibelka biotske raznovrstnosti tista, ki povezujejo ravninsko Pomurje s hribovitim Pohorjem. Voda je vir življenja je ponovil naravovarstvenik Jež, rekoč, da so naši predniki to častili tako, da so na vodnih izvirih postavljali svetišča. Ramsarska kovencija, ki jo je Jugoslavija sprejela že leta 1977, Slovenija pa leto dni po osamosvojitvi, letos poudarja:mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti. Če so se na reko Muro vrnili bobri, se bo treba naučiti živeti v sožitju z njimi, vsekakor pa Muri še vedno grozi – rečeno v prispodobi – sedmeroglavi zmaj: ne samo zajezitev z elektrarnami, ampak tudi onesnaženost (nekoč je nosila sramotni vzdevek Rio Negro), zato je treba vztrajati pri gradnji čistilnih naprav in še marsikaj postoriti, da bo reka spet smaragdno zelena in bo tekla brez ovir.