Murska Sobota, 17. marec 2016 – Na odlično obiskanem dogodku, so v Pomurski in študijski knjižnici predstavili zbornik Protestantizem včeraj, danes in jutri. Na predstavitev je prišlo nekaj uglednih gostov: škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, Geza Filo, častni škof Geza Erniša, predsednik Slovenskega protestanske gruštva Primož Trubar Viktor Žakelj in nekateri avtorji referatov. V imenu knjižnice je zbranme nagovorila dr. Klaudija Sedar, tudi referantka na simpoziju. V imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije je zbrane pozdravil predsednik Uprave Ernest Ebenšpanger, podpredsednik Marjan Šiftar pa je napovedal nekaj letošnjih pomembnih dogodkov, tudi povezanih s praznovanji 20. obletnice ustanovitve fundacije.

Kakor doslej, je tudi po mednarodnem simpoziju oktobra 2014 v Radencih na temo Protestantizem včeraj, danes in jutri, izšel zbornik referatov z enakim naslovom. S tem je dobilo znanstveno srečanje trajen in dokumentarni pomen za ožji ali širši prostor, ki prestopa meje Slovenije. Na simpoziju povedane besede se ne porazgubijo v posamečnih natisih v strokovnih publikacijah (ali pa tudi ne) in so v premislek in nadaljevanje razikovanja tega področja. Knjiga, o kateri pišemo, je vsebinsko nadaljevanje znanstvenega srečanja Protestantizem – zatočišče izgnanih na Petanjcih (Nadasdyjev dvorec), ki je bilo oktobra 1999 v Radencih in na Tišini. Pobuda za srečanja in natis zbornikov izhaja iz Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, pri organizaciji pa so sodelovali Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Znanstvenoraziskovalci center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ljubljana in Pomurska akademsko znanstvena unija Murska Sobota. Osrednji strokovni vodja simpozijev in priprave zbornikov je bil mag. Franc Kuzmič, pri urejanju je tokrat sodelovala tudi Polonca Šek Mertük. Simpozija se je udeležilo 25 vabljenih predavateljev iz Avstrije, Slovaške, Madžarske in Slovenije, dober je bil tudi siceršnji obisk, zlasti zgodovinarjev, ki poučujejo ta predmet na srednjih šolah.

Tako kot simpozij, je tudi zbornik vsebinsko razporejen in razdeljen v štiri poglavja, in sicer Zgodovina, Sociologija/Teologija/Etika, Jezik in Umetnost. Uvodno besedo je napisal evangeličanski škof Geza Filo, Spremno besedo pa Franc Kuzmič. Tekste dopolnjujejo tudi skice in grafikoni.

Škof Geza Filo v Uvodni besedi izhaja iz spoznanja, da je pri “ločevanju med duhovnim in kulturnim oziroma religioznim in posvetnim pri reformatorjih neustrezno.” Zapiše tudi: “Lahko trdimo, da je pri reformatorjih najprej šlo za osebno, duhovno reformo. Samo tako lahko namreč razumemo njihovo predanost prevajanju Svetega pisma, pisanju in tiskanju krščanskih knjig. To, kar so si najbolj želeli, je, da bi Slovenci lahko razumeli, kaj in zakaj verujejo, in da bi se le tako odvrnili od praznoverja, ki je bilo tako zelo prisotno.” Na svoje vprašanje, ali potrebujemo osebno reformacijo tudi danes, škof odgovarja: “Če Trubarja dovolj dobro poznamo, nam postane takoj več kot jasno, da bi si tudi danes prizadeval za prav isto stvar.”

V uvodni razpravi poglavja Zgodovina je dr. Anton Vratuša opisal poslanstvo in cilje Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije in izpostavlja pomen ohranjanja naravne in kulturne dediščine. V prispevku je prikazal poslanstvo fundacije in njeno ustvarjalno vpetost v sodobno družbo in kulkturna dogajanja doma in po svetu. V zapisu Po petnajstih letih je posegel v dogajanje izven okvirov zadnjega simpozija, vključno s podrobnejšo predstavitvijo Vrta spominov in tovarištva, ki ga je zasnoval dr. Vanek Šiftar, in ki je v bistvu temelj vsemu, rečeno preprosto, dogajanju v Fundaciji.V petnajstih letih, tako dr. Anton Vratuša, je bila Izčrpno in poglobljeno obdelana vsa problematika, s katero se je dr. Vanek Šiftar v svojem času prvenstveno ukvarjal, del bogate protestantske založniške dejavnosti v slovenskem jeziku v 17. in 18. stoletju pa je vključen tudi v program simpozija Protestantizem včeraj, danes in jutri. Avtor poudarja skrb Vaneka Šiftarja za slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ki se odslikava zlasti v zborniku Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski in znanstvenem posvetovanju o Avgustu Pavlu. Posebej omenja monografijo Andreje Haberl Zemljič Pustiti jezik v vasi: ohranjanje in opuščanje slovenskega jezika v Radgonskem kotu. Walter Brunner je obdelal tri posebna gibanja, ki so bila tudi pri nas, in sicer prekrščevalce, štiftarje in skakače. Mariborsko evangeličansko skupnost do leta 1578 je obdelal Žiga Oman, Gene S. Wihiting pa družini Zrinski in Bánffy v času reformacijev Međimurju in Prekmurju. Robert Hajszan je predstavil Nove novine iz Ugrske, ki so izhajale na Gradiščanskem in so poročale o bitkah s Turki. Miloš Klátnik iz Slovaške je prikazal prvo pokrajinsko zakonodajno sinodo na Slovaškem, in sicer specifične trenutke sinode v Žilini leta 1610. Pomembno gradivo za razumevanje reformacije v prostoru in časuso vizitacijski zapiski protestantskih cerkva, le-teh iz 18. stoletja se je lotila Klaudija Sader. Franc Kuzmič je prijazal pietizem med prekmurskimi protestanti, predvsem v njihovi književni ustvarjalnosti, ki je nedvomno vplival na poznejši razvoj in obstanek protestantizma na tem območju. V tem sklopu sta imela referata še Vincenc Rajšp in Boštjan Zajšek.

V drugem delu so bila združena tri področja. Marko Kerševan je govoril o protestantskem krščanstvu v sodobni družbi, medtem ko Geza Erniša o Svetovni luteranski zvezi, kot skupnosti Cerkva, njenem poslanstvu, rezultatih. Vili Kerčmar je obravnaval temo Reformacija in politika, Ivanka Huber je prikazala rezultate raziskave o protestantski tradiciji na Goričkem v luči družinskega življenja. V tem delu so imeli referate še Cvetka Toth Hedžet, Violeta Mesarič Jzbinšek in Stanko Jambrek.

Jeziku je bil namenjen tretji sklop referatov. Sodelovali so Kozma Ahačič, Marko Jesenšenšek, Polonca Šek Mertük in Mojca Horvat. Zadnji sklop je potekal v znamenju umetnosti. Tako je Andreja Benko na podlagi načrtov prikazala arhitekturo prvih evangeličanskih cerkva v Prekmurju po tolkerančnem patentu, Simona Menoni pa odraz protestantizma v stenskem slikarstvu druge polovice 16. stoletja na slovenskem Štajerskem. Franci Just je orisal leposlovno ustvarjalnost prekmurskih evangeličanov, Evgen Balažic pa evangeličansko glasbo skozi čas, s posebnim ozirom na Prekmurje. Tak bi bil posplošen povzetek Spremne besede, ki jo je napisal urednik Franc Kuzmič. Na zainteresirani strokovni, posvetni in cerkveni javnosti pa je, da prebere tiste dele v skoraj 400.stranskem uborniku, ki jo posebej zanima ali privlači.

Čeprav je bil to drugi simpozij na podobno temo, vse vsebine za nadaljno proučevanje in razprave niso izčrpane, je povedla Gene S. Wihting, Američan, ki živi na Hraškem in odlično govori jezik naših sosedov.