Prekmurje, 22. junija 2015 – V čast kolegu dr. Antonu Vratuši je skupina akademikov na čelu s predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Tadejem Bajdom, obiskala nekatere značilne, predvsem z zgodovino, protestantizmom in kulturo povezane prekmurske kraje: Mursko Soboto, Puconce, Cankovo in Petanjce. Obisk so zaključili na veličastni predstavitvi monografije Jezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše.

Razsežnosti Pokrajinske in študijske knjižnice je akademikom, predstavila direktorica Jasna Horvat. In roko na srce, le ožji krog domače javnosti je seznanjen, koliko duhovnega bogastva je v več sto tisoč knjižnih enotah, od najstarejših prekmurskih tiskov do najnovejših leposlovnih in strokovnih knjig.

Kot je akademike prevzela pestrost knjig v Soboti, so bili navdušeni tudi nad dobrotami, ki jih ponuja tretja generacija družinske firme znane Šunkarne Kodila v Markišavcih.

Ustavitev v Puconcih ni bila naključna. Tu je dom Števana Küzmiča, v katerem je ta čas razstava del likovne kolonije Primož Trubar, in tu je tudi najstarejša protestantska cerkev na Slovenskem. Duhovnica Katja Ajdnik je gostom ob ostalem pojasnila, v čem je razlika med evangeličansko in katoliško cerkvijo.

Z začetki prekmurske književnosti so povezani tudi Strukovci, kjer je bil rojen Števan Küzmič, eden prvih protestantskih piscev. Življenje in delo je predstavil njegov odličen poznavalec Franc Kuzmič.

Zakaj obisk na Cankovi, je utemeljil župan Alojz Vogrinčič in dejal, da je občina sicer mala, zato pa so tod bili rojeni ali delovali veliki možje: dr. Avgust Pavel, Jože Borovnjak in Lojze Vrečič, le-tem je dodal še rojaka, pisatelja in svetovnega popotnika Evalda Flisarja.

Med potjo do Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih je bil postanek v Černelavcih, kjer je sedež uspešnega pomurskega zasebnega podjetja, firme Roto Štefana Pavlinjeka.

Vrt na Petanjcih, ki ga je v pretežni meri zasadil dr. Vanek Šiftar, je predstavil njegov sin Marjan. Izpostavil je, da je vrt, v katerem je okoli 500 drevnin, šel skozi različna, tudi politično izrazito nenaklonjena obdobja. Pokojni profesor pa je vztrajal in zdaj se vrt uvršča med devet botaničnih vrtov v Sloveniji. V njem se skozi vse leto vrstijo številni in lepo sprejeti predvsem kulturni dogodki.

Kjer se je popotovanje začelo, je bilo tudi sklepno dejanje, in sicer s predstavitvijo znanstvene monografije, o življenju in delu dr. Antona Vratuše.