Murska Sobota, 22. junija 2015 – V Pokrajinski in študijski knjižnici so javnosti predstavili znanstveno monografijo Jezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše, ki je skupni projekt Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in Pomurske akademsko znanstvene unije, izšla pa je ob visokem življenjskem jubileju – stoletnici -še vedno ustvarjalnega, iskrivega in čilega prekmurskega rojaka, akademika dr. Antona Vratuše. Dogodek že sam po sebi ni le predstavitev še ene nove knjige, je mnogo več, saj z monografijo kot trajnim prispevkom izpolnjujemo svoj in skupni dolg do zgodovine, je v uvodni besedi v imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije poudaril Marjan Šiftar. Zgodovinski pomen izida sta izpostavila tudi dr. Mitja Slavinec v imenu Pomurske akademsko znanstvene unije z besedami, da je »Sobota pa velki varaš z novo velko knjigo o velikem človeku«, in akademik dr. Andrej Kranjc v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, po katerem bi leto 2015 lahko poimenovali tudi Vratuševo leto. S čestitkami ob izidu sta svojo odsotnost med drugimi opravičila prvi slovenski predsednik Milan Kučan in aktualni predsednik vlade dr. Miro Cerar, s svojo prisotnostjo pa so izid monografije, ki je delo več avtorjev in je napisana v čast stoletnika, počastili številni Vratuševi sodelavci, znanstveniki, kulturniki, župani in rojaki iz domače pokrajine, iz katere se je mlad fant podal v svet po veliki beli cesti, a je nikoli ni zapustil. Zato so mu svoj poklon namenili tudi pevci skupine Prekmurci z izborom iskrivih prekmurskih besedil.

»Ideja, da bi stoto letnico akademika dr. Antona Vratuše počastili z monografijo o njegovem delu, se je rodila lansko jesen v njegovem Prekmurju, v vodstvu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Pobuda ni bila naključna. Anton Vratuša je šest desetletij prijateljeval z ustanoviteljem fundacije dr. Vanekom Šiftarjem, bil je prvi predsednik njenega programskega sveta, je njen častni član in nepogrešljivi soustvarjalec njenega življenja in podobe. Odločitev, kako vsebinsko zasnovati monografijo, pa ni bila lahka, kajti Anton Vratuša je bil in je še dejaven na mnogih področjih. Rešitev, da bodo to Vratuševi jezikoslovni, literarnozgodovinski ter leposlovni spisi in oddolževanje slavistiki, pa je prinesel že prvi posvet z njim. « je v uvodu k pogovoru z dr. Antonom Vratušem dejal Mirko Munda, urednik monografije in avtor obsežnega prispevka z naslovom Samorastnik z Goričkega. V uvodnem poglavju monografije je svoje misli o jubilantu zapisal predsednik SAZU prof. dr. Tadej Bajd. Jezikoslovne študije akademika Vratuše so razčlenili akademkinja prof. dr. Zinka Zorko, njena sodelavka dr. Anja Benko in prof. dr. Marko Jesenšek s Filozofske fakultete v Mariboru. Razprava o Vratuševih literarnozgodovinskih študijah je delo akademika prof. dr. Matjaža Kmecla, študijo o Vratuši literatu in polemiku ter o njegovem povojnem vračanju k slavistiki je napisal prof. Franci Just iz Murske Sobote. Vratuševo doslej še neobjavljeno jezikoslovno študijo iz leta 1940 – Jezik sebeborskega urbarja – umešča v čas in prostor članek o terezijanski urbarialni ureditvi arhivske svetovalke Gordane Šovegeš Lipovšek iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru. Objavljena je tudi Vratuševa bibliografija, ki jo je pripravil mag. Franc Kuzmič.

Monografijo , ki je natisnjena v 400 izvodih, sta presodila dva recenzenta s filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Prof. dr. Mihaela Koletnik je v svoji oceni med drugim zapisala, da knjiga prinaša pregled literarnozgodovinskega in jezikoslovnega dela dr. Antona Vratuše, predvsem pa zanimive nove interpretacije spoznanj iz zgodovine slovenskega jezika in tudi književnosti. Gre za pomembno obogatitev slovenskega jezikoslovja ter književnosti, ki prinaša celo vrsto novih podatkov, rešitev in razčlemb, ki zadevajo prekmurski jezik in v slovenski literaturi ponovno aktualizirajo nekatere starejše pozabljene ali zavržene koncepcije s tega področja. Prof. dr. Miran Štuhec pa ocenjuje, da gre za delo več avtorjev, ki je premišljeno strukturirano in je sintetično monografsko znanstveno besedilo, nastalo na podlagi širokega in aktualnega teoretskega znanja, relevantne literature in primerjalnega branja virov. Celovita podoba sledi različnim vidikom ustvarjanja akademika Antona Vratuše, saj s posameznimi razpravami analizira njegove vsebinske in metodološke vidike ter z iskanjem zgodovinskih in jezikovnih kontekstualnih zvez opozarja na izhodišča, ki so usmerjala njegovo delo. Še posebej v času, ki je naklonjen regionalnim vidikom filološkega raziskovanja, bo knjiga viden dosežek slavistične stroke.

V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti so ob predstavitvi znanstvene monografije Jezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše odprli tudi pregledno razstavo ob njegovi 100-letnici, katere avtor je mag. Franc Kuzmič in bo na ogled še v mesecu juliju.

1 2 ►