Murska Sobota, 21. marec 2017. Na tretjem Vanekovem večeru v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti sta dr. Marko Jesenšek in mag. Franc Kuzmič največ pozornosti namenila manj znanim dejstvom iz življenja in dela dr. Avgusta Pavla.

Dr. Marko Jesenšek iz mariborske filozofske fakultete je izpostavil, da je bil dr. Avgust Pavel velik Slovenec na Madžarskem, ki ni nikoli zatajil svoje narodnostne pripadnosti in jezika, kar so mu očitali nekateri proučevalci njegovega življenja. Drugo, ravno tako napačno mnenje je, da ni imel možnosti dela na ljubljanski univerzi, čeprav bi si to želel. Že dolgo so znani podatki, da so dr. Avgustu Pavlu ponudili za začetek delo lektorja, naslednje leto pa univerzitetnega docenta. Za življenje in delo v Ljubljani se ni odločil, zelo verjetno zaradi družinskega življenja v Sombotelu.

Vanekovega večera se zaradi zdravja ni mogel udeležiti upokojeni škof dr. Jožef Smej (ob dr. Antonu Vratuši še edini, ki se je pogovarjal z Avgustom Pavlom), zato je v pismu sporočil, kakšna so bila njuna srečanja v Sombotelu. V pogovoru je Avgust Pavel izražal veliko navezanost na slovenski jezik in Prekmurje in poudarjal pomen sodelovanja med Slovenci, Madžari in Avstrijci. Tisti, ki Avgustu Pavlu odrekajo navezanost na rojstni kraj in slovenski jezik, mu delajo veliko krivico, je poudaril dr. Jožef Smej v pismu dr. Marku Jesenšku.

Ob tem, da je bil profesor slovenskega jezika, etnolog, odličen prevajalec slovenskih literarnih del v madžarščino, je tudi pisal pesmi, devet je ohranjenih v narečju, ostale pesmi pa je napisal v madžarskem jeziku.

Na odlično obiskan Vanekov večer je prišla tudi dr. Zinka Zorko, odlična poznavalka življenja in dela dr. Avgusta Pavla, pa generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih, v imenu Pokrajinske in študijske knjižnice je zbrane pozdravila dr. Klavdija Sedar, v imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije pa predsednik uprave Ernest Ebenšpanger.