Murska Sobota – V najlepši pomurski dvorani, v baročnem salonu Pomurskega muzeja v Murski Soboti, je bila svečana sej zbora ustanoviteljev Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, posvečeno 20-letnici podpisa listine o ustanovitvi fundacije. Prav tam, kjer so 5. julija 1996 ustanovno listino podpisali, in med podpisniki je bil pobudnik ustanovitve dr. Vanek Šiftar. Predstavili so tudi publikacijo Začrtana in prehojena pot Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije 1996 – 2016 (njen urednik je Franc Kuzmič).

Ko govorimo o Ustanovi dr. Šiftarjevi fundaciji, njenem pobudniku in ustanovitelju, profesorju dr. Vaneku Šiftarju, moramo najprej izpostaviti tudi njegov pretanjen občutek za manjšine in Rome (takrat – še – Cigane), ter prizadevanje za sodelovanje v panonskem prostoru severovzhodne Slovenije, južne Gradiščanske v Avstriji, Železne županije, zlasti Porabja in dela avstrijske Štajerske, kjer v Radgonskem kotu kjer živijo Slovenci, in edini, ki je sodeloval z gradiščanskimi Hrvati. Prav minuli teden je bil v Szigetváru kulturno zgodovinski simpozij, ki je nastal v Mogersdorfu/Modincih v spomin na bitko s Turki in, ki se ga je Vanek Šiftar, kot soustanovutelj in predavatelj, udeleževal vrsto let.

Tudi o teh in še drugih temah, s katerimi se je ukvarjala v minulih 20. letih Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, so govorili na svečani seji zbora njenih ustanoviteljev. Predsednik Uprave Ernest Ebenšpanger je poudaril, da spada UdŠF z rezultati svojega dela, med najdejavnejše v Sloveniji, župan dr. Aleksander Jevšek pa je zaradi odličnih rezultatov dela izročil UdŠF zahvalno listino Mestne občine. O pomenu UdŠF, doseženih rezultatih in njenem pobudniku dr. Vaneku Šiftarju, so razmišljali Franc Horvat, župan občine Tišina, Andrej Gerenčer, nekdanji predsednik murskosoboške občine, dr. Darja Peček, profesorica na pravni fakulteti v Mariboru, dr. Ludvik Toplak, nekdanji rekotor mariborske univerze in dolgoletni sodelavec dr. Vaneka Šiftarja, Rudi Cipot, nekdanji direktor Zavarovalnice Triglav. Pozdrave predsednika Združenja zveze borcev Tita Turnška je udeležencem seje prenesel Evgen Emri.O svojem očetu je pripovedoval sin Marjan, in dejal, da bi bil oče, če bi videl rezultate, zadovoljen z delom Ustanove. “Skoraj 50 let sva z očetom prehodila skupaj; kot oče in sin, kot prijatelja, kot zaupna tovariša in sodelavca, kot soustvarjalca Šiftarjeve fundacije. Bilo je to bogato in dinamično obdobje v družbi, v naši prejšnji in sedanji državi, v Prekmurju, v mojem, najinem in našem skupnem življenju.” Akademik dr. Anton Vratuša se je spomnil petinšestdesetih let izjemnega sodelovanja z dr. Vanekom Šiftarjem in v fundaciji, pri kateri sodeluje vse od začetka, tudi zdaj v 102 letu starosti, in obljubil, da bo še dalje aktivno deloval v njenih programih.in jih pomagal oblikovati.

Franc Kuzmič je predstavil zbornik Začrtana in prehojena pot Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, v katerem je obilica različnih, ne samo s fundacijo povezanih informacij in podatkov. Zbornik razpira široko in zelo raznoliko dejavnost Ustanove, ki skrbi za Vrt spominov in tovarištva, prireja javne dogodke o preteklosti in sedanjosti in prihodnosti, organizira mednarodne simpozije, izdaja zbornike in posebno skrb namenja mladi generaciji.

S himno Vrta spominov in tovarištva, Kajuhovo Bosa pojdiva obsorej, ki jo je zapel moški zbor Slava Klavora iz Maribora, se je začela po cenariju Irme Benko, slavnostna akademija ob jubileju. Za uvod je gledališki igralec Evgen Car ob spremljavi cimbalista Andija Sobočana recitral pesem Mati težko čaka, ki jo je napisal dr. Vanek Šiftar. Sin je izpovedal materino bol, ker se z vojne nista vrnila sinova Franci in Jožef. Njima v spomin je posadila ob vhodu v Šiftarjevo domačijo dve vrbi žalujki, iz katerh korenini Vrt spominov in tovarištva. “Dve žlici na mizi…/Dve mesti sta prazni./ Kje sina blodita,/ Mati to te skrbi/ In krajša že krajše dni.//”

Dr. Vanek Šiftar je sodeloval z velikim številom izobražencev in preprostih ljudi. Posebno mesto ima dopisovanje s pisateljem Miškom Kranjcem. Del korespondence sta predstavila igralca Evgen Car (Vanek) in Rajko Stupar (Miško). Za zaključek tega dela je Rajko Stupar, ob spremljavi Andija Sobočana, povedal odlomek iz Kranjčeve Povesti o dobrih ljudeh in po petju zbora Slave Klavore še pesem Toneta Pavčka, posvečeno materi Apoloniji, Vrtu in Vaneku. Pesem Ferija Lainščka Se de šče je interpretiral Evgen Car in odigral del svoje monodrame Poredošov Janoš. Porabske Slovence so z dvema pesmima predstavili Ljudski pevke in pevci iz Gornjega Senika, štajerske Slovence pa Jožefa Prelog s pesmijo Besede, besede, besede, ki smo jo poslušali s tonskega zapisa. Iz skupine Halgato bend sta nastopila violinist Jože Kovač Uri in harmonikar Sašo Ostojić. O pomenu znanosti in doktorjih znanosti, zlasti mladih, je razmišljala dr. Daniela Zavec Pavlinič.

Marjanu Šiftarju kot gonilni silu fundacije s(m)o sodelavci poklonili vrbo in lopato, ter naročilo, da drevo mora posaditi v Vrtu, kjer so drevesa postali simboli.

(Ernest Ružič)