Svet na razpotju

Svet na razpotju

Murska Sobota, 26. novembra 2015 – Gost letošnjega novembrskega Vanekovega večera Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija je bil prof. dr. Dušan Plut, geograf, ekolog, zgodovinar, dosleden borec za varstvo okolja in uveljavitev modela trajnostnega razvoja, ki sodi med najuglednejše slovenske in mednarodne strokovnjake na svojem multidisciplinarnem strokovnem področju. Družbeno angažiran strokovnjak in kritično razmišljujoči intelektualec je bil aktivni soustvarjalec slovenske pomladi, sooblikoval je projekte osamosvajanja Slovenije, na neposrednih volitvah je bil izvoljen za člana predsedstva RS, je soustvarjalec številnih družbeno angažiranih pobud in gibanj, pa tudi avtor več znanstvenih, strokovnih in družbeno angažiranih knjig – od prve Za ekološko svetlejši jutri, do najnovejše Ekosocializem ali barbarstvo. Avtor sam in naslov večera SVET NA RAZPOTJU sta pritegnila raznoliko občinstvo, odzval pa se je tudi najbolj angažiran del lokalne strokovne javnosti, ki ni ravnodušen do usode planeta Zemlja in ne do lokalnega okolja.

Dr. Dušan Plut poudarja, da je človeštvo v zelo zapletenem obdobju. V naravi sicer vlada ravnovesje, le število prebivalcev se, kot edini vrsti na planetu , še kar naprej povečuje, obenem pa se tokrat prvič srečujemo z zgornjimi omejitvami materialnih dejavnosti. Po sprejemu okoljske resolucije za obdobje 2000 -2015 v OZN ni bilo pozitivnih premikov, ker za to ni bilo denarja. Razkorak med razvitimi in nerazvitimi se je še poglobil, medtem pa so se vojaški proračuni enormno povečali. Eden največjih problemov je razporeditev bogastva, prepad med bogatimi in revnimi se samo povečuje. Kar 40 odstotkov prebivalcev sveta se srečuje s pomanjkanjem vode, vsak četrti Evropejec je brez dela. Pritiski na okolje presegajo zmogljivost našega planeta za 40 odstotkov, zaskrbljeno opozarja dr. Plut.

Ugotavlja, da so cilji OZN v Agendi 2030 za trajnostni razvoj sprejeti na posebnem vrhu septembra letos obetavni, vendar je pesimističen kar se tiče njihove uresničitve in sredstev zanjo. OZN pravzaprav obvladujejo bogate države, saj v tej organizaciji v 21. stoletju še vedno velja pravica veta in vedno se najde kdo, ki se zaradi lastnih interesov z globalnimi ukrepi ne strinja. Tudi število prebivalcev naj bi se do leta 2050 zelo povečalo, problem pa je največji v Afriki. V Evropo lahko pridejo milijarde beguncev in zdaj je treba ukrepati, je poudaril, da ne pride do nenačrtovanih migracij. Globalno protislovje pa ni le protislovje med delom in kapitalom, temveč tudi med kapitalom in okoljem, saj kapital izčrpava planet. Modeli ekonomskega razvoja so absolutno nesprejemljivi, je poudaril, edini izhod pa je trajnostni razvoj – naveza gospodarstva in ekologije s spremembo vrednostnega sistema. Ključne prelomnice so sprememba vrednot (družbena pravičnost, solidarnost, materialna zmernost, okoljska in medgeneracijska odgovornost, demokratična in pravna država, neposredna demokracija). Da bi se sprememba res zgodila in bi do leta 2030 prešli v ekosocializem, okoljsko dogovorno in socialno pravično družbo, pa je odvisno od vseh nas. Če bomo pasivni, ne bo sprememb, je poudaril in absolutno zagovarjal model polne zaposlitve, razvoj gospodarstva, ki mora upoštevati okoljske zahteve, uravnotežena dohodkovna razmerja, soupravljanje. Zagovarja ukinitev NATA, saj je krivično, da na tak način rešujemo probleme na planetu.

Tudi do Slovenije je bil kritičen, predvsem do centralizacije odločanja in posledično razvoja. Po osamosvojitvi se je sicer materialno blagostanje zelo povečalo, se je pa podvojil ekološki pritisk. Doseženo blagostanje je posledica izčrpavanja našega planeta. Od dvanajstih statističnih regij se razvija samo osrednja slovenska regija, vse druge so pod poprečjem, Pomurje pa je zadnje. Absolutno bi morali graditi na osnovah policentrizma, poudarja dr. Plut in se sprašuje, komu je v interesu, da se razvija samo osrednja slovenska regija. Zavzema se za oblikovanje osem do deset avtonomnih regij in prenos odločanja na regionalno raven. O decentralizaciji je mogoče govoriti le kot o prenosu odločanja v pokrajine. Prava smer so razvojne regije s samostojnim regionalnim gospodarstvom. Če pa se bo proces centralizacije nadaljeval, bo Slovenija razpadla.

Živahni razpravi po aktualnem predavanju se je pridružil tudi dr. Anton Vratuša, ki je bil prav tako kritičen do OZN in do centralizacije Slovenije.