Z naslovom Slovenci na avstrijskem Štajerskem med tradicijo in inovacijo je v prostorih Raziskovalne postaje ZRC SAZU na Petanjcih v petek, 20. marca potekala okrogla miza. Organizatorji, Inštitut za narodnostna vprašanja (INV), Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin in Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša, jo je posvetilo 100.obletnici akademika prof. dr. Antona Vratuše in 90. obletnici inštituta, ta ima svojo izpostavo tudi v Lendavi. Na okrogli mizi so ob akademiku Vratuši sodelovali prof. dr. Wolfgang Gombocz in dr. Andrea Haberl-Zemljič, ustanovitelja 30. decembra leta 1988 v Gradcu ustanovljenega kulturnega društva člen 7, dr. Felix Bister, dr. Christian Promitzer, dr. Danijel Grafenauer in mag. Sussane Weitlaner, aktualna predsednica društva člen 7, pogovor je povezoval sodelavec INV dr. Boris Jesih. Med udeleženci okrogle mize, ki so jo sklenili z otvoritvijo razstave fotografskih umetnikov Elia Ciola in Stojana Kerblerja (ta bo na ogled bo do 23. maja) in koncertom glasbene družine Meyer iz Bad Radkersburga v Pavlovi hiši v sosednji Potrni ( to je vas Laafeld pri avstrijski Radgoni), je bil tudi Tone Peršak, državni sekretar v kulturnem ministrstvu.

Akademik Vratuša je poudaril, da je namen okrogle mize oceniti položaj maloštevilne slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem, predvsem v Radgonskem kotu, v obdobju po tridnevnem mednarodnem simpoziju med 25. in 27. majem leta 1993 v mariborski univerzitetni knjižnici do danes. Takratno znanstveno srečanje so organizirali SAZU, INV, Univerza v Mariboru in takratni Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo. “Situacija takrat in danes je kot noč in luč, ki kaže na vitalnost in samozaupanje te skupnosti. Po simpoziju leta 1993 med raziskovalci na naši in avstrijski strani ni bilo več slišati, da bi štajerski Slovenci in gradiščanski Hrvati pomotoma prišli v avstrijsko državno pogodbo, kakor je bilo slišati v obdobju zaostrenih (“zastrupljenih”) odnosov z Avstrijo še v času skupne države Jugoslavije,”je ocenil nestor slovenskih in pomurskih akademikov Vratuša. Dr. Jesih pa je izpostavil, da predstavlja inovativni pristop v dejavnosti te skupnosti na avstrijskem Štajerskem “v marsičem model za ohranjanje malih ali skritih manjšin”, da gre vztrajnosti, pronicljivosti in trmi raziskovalcev kot so Vratuša, Gombocz, Haberl-Zemljičeva in drugim pripisati obstoj te skupnosti še danes in da je širše območje Pomurja, kjer sobivajo ob Slovencih še Madžari, Hrvatje in Romi, v Porabju ob Madžarih Slovenci in Nemci ter na avstrijskem Štajerskem ob Avstrijcih Slovenci, neke vrste “multikulturni in multijezikovni raziskovalni laboratorij za preučevanje narodnostnih in etničnih manjšin”.