Murska Sobota, 15. januarja – Na predstavitvi knjige prof. dr. Zdenka Roterja v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti se je zbralo veliko ljudi, sodeloval je tudi nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan

Priznanje 87-letnega dr. Zdenka Roterja, utemeljitelja sociologije religije na Slovenskem in zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani med sredino

predstavitvijo njegove zelo obsežne knjige na 752 straneh z naslovom Padle maske in podnaslovom Od partizanskih sanj do novih dni – da je bil namreč nazadnje v Murski Soboti davnega leta 1949, ko je bil kot član povojne obveščevalne Službe državne varnosti poslan, da na tajni lokaciji vzpostavi radijsko postajo, in kasneje še leta 1966, je številne zbrane spravilo v smeh. Ko pa je dr. Roter izpostavil “dve pohabi našega političnega telesa”, prva je ta, da “zmagovalci razglašajo, da se zgodovina začenja z njimi”, druga pa je “pojav spreobrnjenja, ko tisti, ki se prej niso mogli nagledati rdeče barve, sedaj pogledajo stran, ko jo vidijo”, se je v knjižnici razlegalo ploskanje.

Predstavitve izpovedi vidnega intelektualca, v njej govori o znamenitih (kot je bil na primer liberalni krog Staneta Kavčiča, op. pis.) in manj znanih akterjih slovenske zgodovine od leta 1941 do današnjih dni, razkrije pa tudi svoje intimno življenje, še posebej odnos do pokojne žene Zofije Russ Roter, oboje prepleta  s svojim delovanjem in funkcijami, ki jih je opravljal, se je udeležil tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, prekmurski rojak. “Nenavadna knjiga nenavadnega človeka, v kateri je glavni junak slovenski narod,”je Roterjevo knjigo ocenil Kučan, ki se v Prekmurju, kot je zagotovil, še vedno počuti kot doma. “Zdenko je moj stric iz ozadja,”je bil zelo pomenljiv nekdanji predsednik. “Čudim se tistim slovenskim politikom, ki trdijo, da nimajo stricev iz ozadja,”je bil direkten Kučan med pojasnjevanjem, da se je vedno naslanjal na svetovalce, k jim je zaupal, končne odločitve in odgovornosti zanje pa je sprejemal in prevzemal sam.

Med odmevnim dogodkom, ki ga je v okviru prireditve Vanekovi večeri v sodelovanju z založnikom Roterjeve knjige družbo Sever & Sever iz Ljubljane organizirala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija s Petanjec, je Kučan (14. januarja je dopolnil 73 let) kot zanimivost  iz obdobja, ko je bil “v političnem življenju med vajencem in pomočnikom”, omenil afero Bruc iz leta 1963 v zvezi s študentskim glasilom pod tem imenom. Glasilo je bilo zaradi tako imenovane protidržavne vsebine zaplenjeno in prepovedano, uredili so ga Rudi Ringbauer, znani pisec aforizmov, danes upokojeni sodnik, ki živi na Ptuju, Branko Šömen, pisatelj, pesnik in scenarist, ki živi v Zagrebu, in že pokojni novinar in urednik Feri Žerdin. Povedal je, da se je kasneje akterjem afere Bruc, ki so bili tudi sodno preganjani, opravičil. Lepo obiskano prireditev je povezoval podpredsednik uprave UŠF Marjan Šiftar.

O najnovejših objavah in obtožbah na njegov račun, ki jih je pri nas in v Avstriji sprožil publicist Roman Leljak, je Kučan novinarjem po predstavitvi izjavil, da ga te “preveč ne vznemirjajo, sem pa zelo pozoren na to, kako se do tega obnaša komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Da se namreč zaradi nepreverjenih trditev, navedb in prikrivanja pravih gradiv obtožuje človeka za tako huda dejanja kot je sostorilstvo pri zločinu. To je stvar, ki ne zadeva samo mene, ampak tudi državni zbor in vso našo javnost. Dokler pri nas ne bo standardov, da je treba imeti za vsako obtožbo ali nepravilnost argumente in dokaze in ni mogoče politično motiviranih sklepanj takoj povzeti kot gotovih dejstev, bi pričakoval, da bo za to na prvem mestu poskrbela omenjena komisija. Seveda pa nisem za prikrivanje zločinov in odgovornosti zanje, prav tako pa tudi ne za to, da se manipulira z zločini in z odgovornostjo zanje.”