Petanjci, 14. junija 2o12 – Junijski Vanekov ekološki četrtek – VEČ sta organizatorja, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, namenila predavanju in razpravi na temo GORIČKI IN KOZJANSKI PARK – DOBRE PARKOVNE PRAKSE.  Svoje izkušnje o delovanju krajinskih parkov na Kozjanskem in Goričkem sta predstavila direktorja mag. Teo Hrvoje Oršanič in dr. Bernard Goršak.  Bogatejše ima Krajinski park Kozjansko ustanovljen že leta 1981 kot spominski park. Je eno največjih zavarovanih območij v državi, upravlja z vsebinsko bogatim gradom Podsreda, ščiti naravne vrednote in ohranja kulturno dediščino, uspešno povezuje ekonomijo in socialo tako, da organizira proizvodnjo in trženje domačih pridelkov, s prireditvami in številnimi vsebinskimi akcijami promovira okolje in privablja številne obiskovalce, za izvirne projekte uspešno pridobiva evropska sredstva ter ima visoko podporo vseh petih  občin in velike večine prebivalcev . Aktualna finančna kriza jim je sicer oklestila sredstva za nemoteno izvajanje programov, vendar so prepričani, da so njihovi programi prava priložnost za razvoj okolja. Tudi ekonomska dejavnost, za kar obstajajo tehnike in tehnologije, povpraševanje na trgu, ki je večje od ponudbe, in dosegajo primerno ceno za njihove storitve in  izdelke.  »Čez noč  s tem nihče ne bo bogat, vsi pa bomo preživeli in bi lahko bili srečni,«je bil optimističen direktor Krajinskega parka Kozjansko. Z nekoliko manj razvojnega optimizma pa je po letih delovanja precej mlajši Krajinski park Goričko predstavil njegov direktor dr. Bernard Goršak. Prav institucionalizaciji krajinskega parka gre zasluga za zavarovanje največjega slovenskega gradu pri Gradu na Goričkem pred propadom, za kar so bila namenjena znatna sredstva EU in Ministrstva za kulturo. Izvedli so več domačih in mednarodnih projektov vrednih blizu 1,3 milijona evrov, tudi  z nekaterimi  izmed enajstih občin v parku so uspeli vzpostaviti vsestransko dobro sodelovanje, ki se odraža pri izvajanju programov javnih del, raznih akcijah in skupni promociji. V okviru omejenih finančnih možnosti skrbijo za varovanje okolja, organizirajo kulturne in  druge prireditve, podpirajo razvoj turizma na območju Goričkega in kot lastnik kolektivne blagovne znamke Krajinski park Goričko pod isto streho, ki poudarja geografsko poreklo, povezujejo ponudnike storitev in različne proizvajalce z Goričkega.  Niti v javnem zavodu, in kot je bilo slišati v razpravi tudi prebivalci na območju Krajinskega   parka Goričko, z doseženim niso zadovoljni.  »Smo med tnalom in nakovalom. Trajnostno sonaravnih dejavnosti je zelo malo. Trend odseljevanja z Goričkega je še vedno zelo močen. Kako animirati mlade, kako bo s podeželjem po letu 2020?« se je spraševal  Goršak in poudaril, da bi  prav v kriznih razmerah morali spodbujati  projekte v krajinskih parkih in ne varčevati.  V razpravi je bila med drugim izpostavljena  tudi problematika lastništva , upravljanja in gospodarjenja z gozdovi na območju Krajinskega parka Goričko . Primer Fuks grabe  je bil označen kot šolski primer odsotnosti vrednot in nacionalne razvojne strategije. In ni edini, zato tudi vprašanje Kaj imajo Goričanci od goričkega parka ne more dobiti celovitega odgovora. Bi se pa kazalo vprašati še, kako bi bilo na Goričkem, če to območje ne bi imelo statusa krajinskega parka!?