PETANJCI, 19. aprila 2012 – Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG sta pripravila letošnjo drugo debato v nizu Vanekovih ekoloških četrtekov – VEČ, ki so programska stalnica Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in potekajo v dvorani Raziskovalne postaje ZRC SAZU na Petanjcih. Zanimiva in aktualna tema Tekstilni odpadki za inovativne podjetniške izzive v Pomurju je privabila lepo število obiskovalcev, ki so v debati tudi zavzeto sodelovali.

Za izzive za debato sta poskrbela direktor podjetja Saubermacher Komunala Murska Sobota Drago Dervarič in dr. Marija Vovk s Centra ponovne uporabe iz Rogaške Slatine, svoje prve izkušnje v okolju pa je dodala Zdenka Benko, lastnica podjetja Rebel d.o.o. iz Murske Sobote.

Soboška Saubermacher Komunala je eden od dveh večjih zbiralcev odpadnega tekstila v Sloveniji. V dvanajstih pomurskih občinah so ga začeli ločeno zbirati leta 2008. Prvo leto so zbrali 14 ton, lani že 39, letos pa bo zbranega odpadnega tekstila predvidoma že 43 ton. Kljub očitnemu porastu ločeno zbranih količin odpadnega tekstila pa še vedno preveč tovrstnega odpada konča med mešanimi odpadki. Večino zbranega tekstila gre v predelavo, in sicer deloma za reciklirana oblačila ali v snovno predelavo, naprimer v krpe za čiščenje ali razne polizdelke (polnila za vzmetnice, izolacijski material, geotekstil). Vse to s pri nas zbranimi tekstilnimi odpadki naredijo drugje, saj se s tem v Pomurju žal nihče ne ukvarja, je poudaril direktor Drago Dervarič, ki je prepričan, da je to področje, ki okolju ponuja precej novih podjetniških priložnosti. Pritrdila mu je podjetnica Zdenka Benko, ki je prepričana, da je v Pomurju, ki slovi po tekstilnem znanju, res veliko neizkoriščenega potenciala, s katerim bi se ob ustreznih razvojnih spodbudah dalo razviti in ustvariti prepoznavno blagovno znamo iz ponovno uporabljenega tekstila. V tem tudi sama vidi podjetniški izziv, za kar je prve spodbude dobila prav pri dr. Marinki Vovk, ki ji je v okviru projektov socialnega podjetništva v Rogaški Slatini že uspelo narediti prve konkretne korake. Vovkova je prepričana, da pomeni ponovna uporaba odvrženega tekstila veliko ekološko razbremenitev okolja, saj je tekstilna industrija eden največjih onesnaževalcev, s predelavo in ponovno uporabo tekstilnih odpadkov pa bi lahko v Slooveniji ustvarili tudi veliko novih delovnih mest. Za zgled je izpostavila Skandinavijo, kjer so uspeli razviti lokalno podjetništvo na področju ponovne uporabe tekstilnih odpadkov. Razvili so tudi blagovne znamke oblačil in modnih dodatkov narejenih iz odpadkov, ki so izjemno priljubljene zlasti med mladimi ekološko osveščenimi kupci. Ker se ekološko osveščeni ljudje tudi pri nas vedno bolj izogibajo cenenim in ekološko spornim tekstilnim izdelkom narejenim na Kitajskem, je razgibana razprava izzvenela v prepričanje, da je prav v pomurski regiji največ sinergij za poslovno priložnost, ki jo ponujajo tekstilni odpadki. Samo povezati je potrebno vse razpoložljive sinergije, odmisliti splošno veljano prepričanje, da se pri nas itak nič ne splača, ter zbrati pogum in se lotiti posla.