Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v četrtek 22. januarja v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravila 97. Vanekov večer s pomenljivim naslovom Je še upanje za optimizem, mir, miroljubno reševanje problemov, mednarodno pravo in etiko v mednarodni politiki? Z novinarjem in urednikom Borisom Čibejem se je pogovarjal predsednik Ustanove, Marjan Šiftar.

Največji poraženec ukrajinsko – ruske konflikta bo Evropa

Najprej sta obdelala aktualno politično dogajanje v svetu. Čibej kot zunanjepolitični novinar piše za Delo o zunanji politiki. Njegovi analitični in poglobljeni članki se v zadnjem obdobju še posebej nanašajo na ukrajinsko-ruski konflikt. Na vprašanje, ali se bo ukrajinsko – ruska vojna končala, kot so bile napovedi, sredi letošnjega leta, je odgovoril, da tega sicer ne more napovedali, da pa bo v vsakem primeru največji poraženec Evropa. V primeru konca vojne bo glavni »sponzor« obnove, v primeru nadaljevanja vojne pa same vojne. Izpostavil je še, da je ne glede na priljubljenost oziroma nepriljubljenost, rešil stari kontinent pred tretjo svetovno vojno Donald Trump. Če bi bil predsednik katerikoli drugi kandidat, bi bila za Evropo sedaj situacija dosti težja. Profitira pa v tej vojni Rusija, ki je le na račun cen zlata zaslužila toliko, kot ji je Evropa zamrznila premoženja, in z nabavo orožja seveda ZDA. Dotaknila sta se tudi paradoksa konca vojne, ki za Ukrajino paradoksalno ni ugoden, saj ne bodo več deležni raznih pomoči. Podal je podatek, da je pred vojno živelo v Ukrajini 44 milijonov ljudi, danes pa jih je 31 milijonov, rodnost je zelo padla. Da država pride k sebi, bo še dolgotrajen proces.

Pogovarjala sta se tudi o ameriških predsednikih. Čibej je izpostavil Georga Busha starejšega, ki ga je označil za najbolj normalnega, po tem koliko vojn so začeli in končali, pa Georga Busha mlajšega.

Komedija z Nobelovimi nagradami

V luči prenosa Nobelove nagrade s strani venezuelske opozicijske voditeljica Marie Corina Machado, ki se je pred kratkim v Beli hiši srečala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in mu izročila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir kot priznanje za njegovo zavezanost k svobodi Venezuele, sta se pogovarjala tudi o tej aktualni tematiki oziroma »komediji«. Čibej je povedal, da je najbolj sramotno, da jo je v preteklosti prejel Barack Obama, ki za mir ni naredil nič. V času svojega predsedovanja ni končal nobene vojn, nasprotno, ustvarjenih je bilo več konfliktov, med drugim v Libiji, Siriji in Afganistanu. Nagrada ni prenosljiva, prejemnik je ne more prenesti, čeprav v zgodovini obstajajo primeri, ko je bila vseeno prenesena, enkrat celo prodana.  Dmitrij Muratov je, kot je napovedal kmalu po ruski invaziji na Ukrajino, dal svojo Nobelovo nagrado za mir na dražbo, zanjo pa iztržil 98,6 milijonov evrov. Muratov leta 2021 skupaj s filipinsko-ameriško novinarko Mario Resso prejel Nobelovo nagrado za mir za prizadevanje za zaščito svobode izražanja v Rusiji. Ob prodaji je napovedal, da bo ves denar od prodaje namenjen pomoči beguncem vojne v Ukrajini.

Vojne danes potekajo z droni

Boris Čibej je opozoril na zgodovinska dejstva območja nekdanje Sovjetske zveze, ki jih je potrebno upoštevati pri interpretaciji konfliktov ter na dejstvo, da vojne danes potekajo z zelo  dodelanimi droni.

Naslednja tematika je bila Grenlandija ter kdo bo obvladoval ta del sveta. Ameriški predsednik Donald Trump je državam, ki ne podpirajo njegovih načrtov za priključitev Grenlandije ZDA, namreč zagrozil z novimi carinami. Ponovil je, da ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost. S podnebnimi spremembami postajajo vse zanimivejše komercialne plovne poti, ne le za ZDA, ampak tudi Kitajsko, Rusijo, Kanado in druge velesile. V nekaj letih pa bo postala zanimiva še severna arktična pot.

Dotaknila sta se tudi nemirnega Bližnjega vzhoda, kjer je Čibej izpostavil, ne gre le za palestinsko – izraelski spor, ki so ga nekoč »rešili« Britanci in ga plačujemo še danes, ampak tudi države širšega območja, Sirija, Iran, do sporov prihaja tudi med suniti in šiiti. Za to območje Čibej ne vidi v kratke večjih sprememb.

Iz širnega sveta na Goričko

Boris Čibej, ki ga je pot vodila po celem svetu, se je pred par leti ustalil na Goričkem, natančneje v Domanjševcih, kjer sta s soprogo uredila nekdanji hlev v prostor namenjen druženju, kulturi in glasbi. Čibej je tudi ljubitelj glasbe, kitarist in je kot eden od ustanovnih članov idrijske punk skupine Kuzle in Šunda. Pravi, da je naredil krog po svetu, živel in deloval po vseh kontinentih, ter nazadnje pristal na Goričkem. Poleg ukvarjanja z geopolitiko paralelno skuša živeti drugo življenje, goričko. Na njuni domačiji je napovedal letos že četrti in tradicionalni Klezmet festival – festival judovske kulture, ki poteka v spomin na domačina, fotografa Julija Gyulo Schönauerja in njegovo družino. V Domanjševce je kmalu povabil na ogled filma Jana Cvitkoviča o odvisnikih z naslovom Gram srca. Povedal je anekdoto o tem, kako so Domanjševci center Evrope. Ko ju je obiskala ekipa RTV Slovenija, jih je pozdravil v središču Evrope.  Iz Domanjševcev in Goričkega so prestolnice prej dostopne kot iz Ljubljane. »V dveh urah sem v kar  5 prestolnicah,« je bil navdušen Čibej. Pohvalil je tudi sodelovanje z madžarsko skupnostjo, ki je zelo ponosna na svojo kulturo. Domanjševce in okolico je označil za pravi »multi – kulti«, kjer bivajo ljudje različnih narodnosti in veroizpovedi ter se med seboj dobro razumejo. Všeč mu je tudi dejstvo, da ga pozdravi, ko pride v cerkev, ženska. »To je Prekmurje,« je še dodal. Dobro so ga sprejeli domačini, ki se prireditev radi udeležujejo. Na vprašanje, kaj mu je na Goričkem všeč, pa je odgovoril, da ljudje. »Tukaj so celo Slovenci prijazni in normalni,« je še dodal Čibej.

Kdo je Boris Čibej?

Boris Čibej je nekdanji novinar in urednik Radia Študent in Mladine, kot dopisnik Dela pa je delal in poročal iz Moskve, Washingtona in New Yorka. Kot vrhunski zunanjepolitični novinar še vedno za Delo piše o zunanji politiki. Njegovi, skorajda vsakodnevni analitični in poglobljeni članki v zadnjem obdobju še posebej o ukrajinsko-ruskem konfliktu so nepogrešljiv vir vsakomur, ki spremlja ali se posebej poglablja v fiziognomijo in (ne)razpletanje tega konflikta in njegove regionalne in globalne razsežnosti. Aktiven pa tudi na glasbenem področju. Jeseni 2019 sta se s soprogo Katjo preselila v Prekmurje, v Domanjševce in s svojim  muzejem, ki je mnogo več kot le muzej, in drugim delovanjem aktivno soustvarjata kulturno življenje v goričkem, prekmurskem in čezmejnem okolju.

Besedilo: Ksenija Glažar

Fotografije: (avtor: Dani Kolarič/Sobotainfo)