V Vrtu spominov in tovarištva novo drevo

V Vrtcu spominov in tovarištva v Petanjcih je bilo v sklopu majske slovesnosti Naši zakladi zasajeno novo drevo, ki sta ga družno zasadila evropski poslanec Marjan Šarec in Franc Gomboc, edini še živeči borec partizanske prekmurske brigade in veteran dveh vojn.

Vrt kot dom miru in spominjanja ter simbol upanja

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v začetku maja v Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih pripravila majsko slovesnost Naši zakladi. Letošnji, že 23. Dan spomina in tovarištva, je potekal v znamenju 110. obletnice rojstva Antona Vratuše in 80. obletnice zmage nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni. Slovesnost je nosila naslov, oblikovan po besedah akademika Vratuše: »V svet po veliki, beli cesti.«
Podpredsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, Ladislav Lipič, je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da je letošnji dogodek posvečen dvema pomembnima obletnicama: 110. obletnici rojstva Antona Vratuše in 80. obletnici zmage nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni. Predstavil je življenje in delo Antona Vratuše ter dodal, da »dolga bela cesta« simbolizira pot in usodo njegovega življenja. Vratuša je ves čas izpostavljal pomen sodelovanja in ga tudi živel. Lipič je poudaril pomen narodne zavesti, ki se rojeva in utrjuje v ljudeh in med ljudmi v zgodovinsko pomembnih časih.
Prisotne je pozdravil tudi župan Občine Tišina, Franc Horvat, ki je vrt označil za pravo malo oazo miru. Po njegovih besedah je vrt dom miru in spominjanja – simbol upanja, da vojne nikoli več ne bo. Pozval je, da moramo »iskati mir, govoriti o miru in delati za mir, saj sam od sebe ne bo prišel. Da bo lahko vsak otrok na svetu, kot ‘Tunek iz goričkih brejgov’, brezskrbno šel po veliki, beli cesti.«

»Čudovit prostor, kjer drevesa nosijo globoko simboliko«

Dogodka se je udeležil tudi evropski poslanec Marjan Šarec, ki je v svojem slavnostnem nagovoru povedal, da je bilo Prekmurje skozi zgodovino vedno nekaj posebnega in da mu zgodovinski pretresi niso prizanašali. Vrt spominov in tovarištva je označil za čudovit prostor, kjer drevesa nosijo globoko simboliko. Spomnil je na čas spominjanja, ki se začne 27. aprila, na dan upora proti okupatorju, nadaljuje s praznovanjem 1. maja – praznikom dela in vrednot, ki danes vse bolj izginjajo – in traja vse do 9. maja, dneva zmage in Evrope. Poudaril je, da je slovenski narod skozi zgodovino vedno živel na vetrovnem prepihu, a je kljub temu ustvaril veličastna dejanja. Spomnil je na domoljube, ki so svoj narod ljubili in bili zanj pripravljeni narediti vse. Izpostavil je tudi pomen Evropske unije, ki je varuhinja miru, zlasti za manjše narode, kot je naš. Zaključil je z besedami: »Pred nami je veliko izzivov. Imamo eno domovino, eno Evropo in vsak od nas samo eno življenje.«
Častni gost je skupaj s Francem Gombocem, edinim še živečim borcem partizanske prekmurske brigade in veteranom dveh vojn, ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom, posadil spominsko slivo. Drevo je za Vrt izbrala strokovna varuhinja Vrta, Tanja Grmovšek.

Mladi predstavili svoje nagrajene zapise literarnega natečaja

V kulturnem programu je nastopil Moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora, ki nosi ime po junakinji Slavi Klavora, soborki Vaneka Šiftarja v boju proti fašizmu in okupatorju. V Vrtu raste primorski skorš, ki so ga pevci posadili v njen spomin in v spomin na partizansko uporniško pesem. Učenci OŠ Kapela – Eva Kavaš, Nadja Kapun in Sofija Jurjovič (mentorica Bernarda Roudi) – so predstavili odlomke svojih nagrajenih zapisov literarnega natečaja Spominska obeležja pripovedujejo. Učenci OŠ Tišina – Žan Farič, Zara Petrovič in Jaka Rogan (mentorica Bernarda Jureš) – pa so interpretirali poezijo Karla Destovnika Kajuha in Mateja Bora.
Pred dogodkom je bila v Vrtu spominov in tovarištva postavljena na ogled še razstava ob 20-letnici likovne kolonije Vino–Art.

Besedilo: Ksenija Glažar
Foto: Aleš Cipot/fotolens.si