Vanekovi večeri: Novi pogledi na Adama Bohoriča

Vanekovi večeri: Novi pogledi na Adama Bohoriča

Že drugi Vanekov večer letos – 15. februarja – je bil posvečen Adamu Bohoriču, avtorju prve slovenske slovnice (1584), tovarišu in sodelavcu Trubarja in Dalmatina, izjemno pomembnemu in zaslužnemu soustvarjalcu formiranja slovenskega naroda in njegove jezikovne in kulturne identitete.

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Evangeličanska cerkev AV v Sloveniji in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar so v prenovljenem Evangeličanskem centru v M. Soboti skupaj organizirali dobro obiskano predstavitev zbornika Novi pogledi na Adama Bohoriča.

V obsežnem zborniku (481 strani), ki ga je izdala SAZU v sodelovanju z Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija je zbranih 23 izvirnih razprav o življenju in delu prvega slovenskega protestantskega šolnika in slovničarja, ki so jih napisali jezikoslovci, literarni zgodovinarji, teologi in zgodovinarji. Zbornik je pomenil zaokrožitev projekta, začetega v letu 2020, je med drugim uvodoma poudaril predsednik uprave Ustanove Marjan Šiftar. V »Bohoričevem letu«, kot je bilo razglašeno leto 2020 ob 500- obletnici rojstva Adama Bohoriča (nove raziskave, povzete tudi v zborniku sicer utemeljujejo podatek, da je bil rojen 1524. leta) so potekale intenzivne priprave simpozija, ki pa je moral biti prestavljen zaradi takratnih epidemioloških razmer in je bil javno objavljen le krajši zbornik povzetkov predvidenih referatov. Zahvaljujoč vztrajnosti in odločenosti glavnih nosilcev (akad. dr. Marka Jesenška in dr. Klaudije Sedar) pa se je delo nadaljevalo v 2021. letu in sta bila tako v oktobru organizirana kar dva vsebinsko in časovno povezana simpozija v Ljubljani oz. M. Soboti. In zbornik, ki je bil premierno predstavljen na Vanekovem večeru, je bil njun dragocen zaključek. Hkrati pa tudi potrditev odličnega sodelovanja med Ustanovo in SAZU.

Urednik zbornika akad. dr. Marko Jesenšek in dr. Klaudija Sedar sta v zanimivi predstavitvi zbornika osvetlila življenje in delo Adama Bohoriča, njegovo sodelovanje z drugimi vodilnimi slovenskimi protestantskimi pisci v 16. stoletju in takratne zgodovinske razmere. Osrednji del razgovora pa je bila njuna predstavitev novih spoznanj o življenju in delu Bohoriča, ki jih razkrivajo prispevki v zborniku (o rojstvu, imenu Bohoriča, njegovem šolskem delovanju in drugem), Kot sta poudarila, objavljeni prispevki pomembno dopolnjujejo dosedanje vedenje z novimi pogledi na Adama Bohoriča in (slovensko) reformacijo.

Ob širšem pozdravnem nagovoru podpredsednika SAZU M. Komelja in nagovoru predsednice Programskega sveta Ustanove in direktorice Zavoda Primož Trubar dr. K. Sedar so k temu prispevali sodelujoči avtorji v zborniku: Marko Snoj: O priimku Bohorič; Boris Golec: Manj osvetljene plati življenja Adama Bohoriča; Janko Kos: Adam Bohorič med protestantizmom in humanizmom; Kajetan Gantar: Adam Bohorič, prvi slovenski prevajalec latinskih heksametrov; Kozma Ahačič: Adam Bohorič, Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj in bohoričica; Majda Merše: Raba glagolov v Dalmatinovi Bibliji in prikat glagola z oblikami v Bohoričevi slovnici; Andreja Legan Ravnikar: Besedotvorje v Bohoričevi slovnici (1584) primerjalno s tvorjenkami v zgodovinskem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Metod Čepar: Sklanjatvene paradigme samostalnikov v Bohoričevi slovnici v primerjavi z dejanskim stanjem v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja; Alenka Jelovšek: Osebni zaimki v Bohoričevi slovnici: odraz stanja v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja ?; Irena Orel: Proste zimske urice o latinsko-kranjski slovnici Adama Bohoriča kot didaktična slovnica; Andreja Žele: Bohoričeva slovnica z vidika sodobne slovenske skladnje; Luka Vidmar: Usoda izvodov Bohoričeve slovnice do začetka 19. stoletja; Mitja Trojar: Odmevi Bohoriča, slovničarstvo v nadaljnjih stoletjih; Marko Jesenšek: Adam Bohorič in stanovska šola v Ljubljani; Tomaž Svete: Adam Bohorič koz »homo musicus« in njegov vpliv na razvoj slovenske glasbene umetnosti; Franci Pivec: Petje v Bohoričevi šoli; Jakob Müller: Adam Bohorič in Slavi; Vincenc Rajšp: Slovenci (Windische), Slovani (Windische – Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Arcticae horulae succisivae; Nina Ditmajer: Pesniški žanri v slovenskih protestantskih pesmaricah in njihova recepcija v katoliških pesmaricah; Marija Stanonik: Slovenski pregovori v Bohoričevi slovnici Arcticae Horulae – prva znana zbirčica pregovorov v narodnem jeziku na svetu; nina Horvat: Adam Bohorič pri pouku slovenščine nekoč in danes; Franci Just: Adam Bohorič v srednješolskih berilih; Fanika Kranjc – Vrečko: Tiffernov štipendij – podpora kranjskim študentom na Württemberškem.