Novo drevo v Vrtu

Novo drevo v Vrtu

Od konca septembra je naš Vrt spominov in tovarištva bogatejši za novo drevo. Beli gaber sta v spomin na znameniti igmanski marš zasadila Albin Bine Pibernik, najmlajši udeleženec tega legendarnega pohoda in Ibrahim Durmo, predsednik organizacijskega odbora tradicionalnega Igmanskega marša, ki poteka vsako leto januarja na planini Igman nad Sarajevom.

Prireditev v vrtu je je potekala ob prisotnosti velikega števila obiskovalcev, članov ZZB za vrednote NOB iz Ljubljane in KO ZB Zadobrova – Sneberje, kjer je Pibernik član in delegacije  SUBNOR Bosne in Hercegovine, kantona Sarajevo, kjer je Durmo podpredsednik. V prelepem okolju botaničnega vrta so sodelovali praporščaki prekmurskih veteranskih organizacij in s partizanskimi pesmimi pevska skupina Prekmurci, med udeleženci so bili tudi številni domačini, z županom občine Tišina, Francem Horvatom na čelu. Prireditev je povezoval Marjan Šiftar, član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije in podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, ki upravlja Vrt,  zbrane pa je nagovoril tudi Marijan Križman, predsednik slovenske borčevske organizacije. Spomine na tisto mrzlo januarsko noč leta 1942 pa je obudil Bine Pibernik, ki je letos je praznoval svoj 90. rojstni dan. Takrat pa je štel komaj 11-let, a sta ga starša vzela s seboj na pohod. Ibrahim Durmo je izrazil iskreno hvaležnost tako slovenski borčevski organizaciji kot tudi Ustanovi dr. Šifrarjeva fundacija, ker bo drevo trajen spomin na to znamenito jugoslovansko partizansko epopejo.

Igmanski marš je potekal v noči med 27. in 28. januarjem leta 1942, ko se je 1. proletarska brigada, v kateri je bilo ob ustanovitvi tudi 23 Slovencev, med njimi Albin in Julka Pibernik s sinom Albinom, iz Romanije napotila mimo Sarajeva in preko Igmana v osvobojeno Fočo. A zimske razmere so bile dramatične, saj se je ob zelo visoki snežni odeji temperatura spustila tudi do minus 38 stopinj. Pohod, ki je trajal 18 ur, se je zaradi težkih razmer in nečloveških naporov borcev zapisal v zgodovino partizanskega boja kot legendarni. Človeški davek je bil hud, okoli 170 borcem so morali v bolnišnici v Foči amputirali pomrzle dele telesa.  Med njimi je bila tudi Binetova mama Julka Pibernik, ki je zaradi  posledic ozeblin umrla, oče pa je bil ranjen. Za malega Bineta je nekaj mesecev, dokler se oče ni pozdravil, skrbel sam Tito, saj je bila njegova mama Titova predvojna tovarišica in prijateljica.

Pibernikova sta bila predvojna komunista, v začetku druge svetovne vojne je bila družina z Jesenic izseljena v Užice. Oba starša, oče Albin kot komandir slovenske čete Ivana Cankarja in mama Julka kot pomočnica političnega komisarja čete sta se takoj vključila v partizansko gibanje. Po mamini smrti sta se avgusta leta 1942 oče in Bine vrnila v Slovenijo, oče se je vključil v partizanske enote, a je padel pod streli vaških straž v Ravnah na Blokah leta 1943, za sina pa so skrbeli sorodniki. Po vojni  se je Bine s pomočjo Svetozarja Rankovića izšolal za pilota, nekaj let je služboval v JLA, nato pa do upokojitve kot pilot v Adria Airways. Leta 1983 so posneli tudi film Igmanski marš,  kjer je Binetovo mamo igrala Milena Zupančič, očeta pa Radko Polič. Že desetletja pa v BiH ob obletnicah organizirajo spominski pohodi po poteh Igmanskega marša, ki vse bolj prerašča v pomemben protifašistični shod, ki se ga vsako leto udeleži več tisoč protifašistov iz vseh držav nekdanje Jugoslavije.

 

Gostje iz SUBNOR Bosne in Hercegovine, kantona Sarajevo, so se srečali tudi s Štefanom Pavlinjekom, saj je njegovo podjetje Roto prisotno tudi v njihovi državi, udeleženci slovesnosti zasaditve drevesa pa so druženje nadaljevali v Lovenjakovem dvoru in si ob povratku ogledali še doživljajski park Expano, trenutno največjo prekmursko znamenitost.

 

Besedilo in foto: Jožica Hribar