Spomin na romske žrtve genocida med 2. svetovno vojno

Spomin na romske žrtve genocida med 2. svetovno vojno

Petanjci, 7. avgust 2021; Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je bila tudi letos, skupaj z Zvezo Romov Slovenije in Mestno občino Murska Sobota, soorganizatorka obeleževanja Svetovnega dneva spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni.

Vrhunec nacističnega genocidnega načrtnega in sistematičnega iztrebljanja Romov in Sintov (porajmosa), začetega že pred začetkom druge svetovne vojne, je bila usmrtitev še zadnjih romskih taboriščnikov v taborišču smrti Auschwitz, ko so v noči med 2. in 3. avgustom 1944. leta umorili nad 3000 Romov; skupaj so nacisti pobili po ocenah poznavalcev med 2. svetovno vojno nad 600.000 Romov in Sintov.

Letošnje obeleževanje spomina na romske žrtve genocida se je začelo v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih. Na posebni slovesnosti je generalni sekretar Evropske romske zveze, dr. Dragoljub Ackovič zasadil gorski javor v spomin na romske žrtve genocida. Uvodnemu pozdravu predsednika uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Ernesta Ebenšpangerja se je s spominskim nagovorom pridružil v imenu občine Tišin in njenega župana občinski svetnik Franc Kovač. Zbrane so nagovorili tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, generalni sekretar Evropske romske zveze dr. Dragoljub Ackovič in predstavnika Ustanove, dr. Vera Klopčič in Marjan Šiftar. Z izbranima romskima pesmima je slovesnost obogatila Brasseur Nina. Slovesnosti so se udeležili številni ugledni gosti, med drugim predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, akad. dr. Boštjan Žekš, svetovalec PRS, Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti RS, gosti iz Nizozemske, Severne Makedonije.

Osrednji dogodek, ki je sledil v Murski Soboti, pa je bila okrogla miza o položaju in perspektivah, pričakovanjih Romov v prihodnjem razvoju in življenju v EU/Evropi. Predsednik Zveze Romov Slovenije je že v pozdravnem nagovoru kritično orisal položaj romske skupnosti v Evropi in v Sloveniji in tudi opozoril na ključne probleme in izzive, s katerimi se bi morala ukvarjati Romska skupnost in državne, politične in civilnodružbene institucije  v EU/Evropi in v Sloveniji. Širše je o tem spregovoril tudi slavnostni govornik na okrogli mizi Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti RS, o različnih aktualnih in zgodovinskih vidikih pa so v nadaljevanju spregovorili dr. Dragoljub Ackovič, dr. Vera Klopčič, mag. Orhan Galjus, podpredsednik Evropske romske zveze, mag. Emina Schemo, podpredsednica Evropske romske zveze in svetovalka Ministrstva za politični sistem in odnose med skupnostjo Republike Severna Makedonija, mag. Vita Zalar, asistentka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in po video povezavi tudi Matjaž Gruden, direktor za demokratično participacijo pri Svetu Evrope. V razpravo se je vključil tudi predsednik ZZB za vrednote NOB Marijan Križman, ki je opozoril na aktualne pojave neonacizma in prisotne seznanil s kritično oceno ZZB zadnjega javnega poveličevanja Hitlerja kot heroja.

Ob širši predstavitvi  položaja Romske skupnosti v EU/Evropi in Sloveniji, stanju in problemih in tudi spodbudnih dejstvih v posameznih državah (v Severni Makedoniji, tudi v Srbiji, Sloveniji), odnosih med romsko manjšino in večino v posameznih okoljih in njihovemu spreminjanju v minulih tridesetih letih oz. v  obdobju po londonskem kongresu, so razpravljalci opozarjali na še vedno prisotne različne pojavne oblike rasizma, diskriminacije, neenakega obravnavanja pripadnikov Romske skupnosti in predsodkov in stereotipov. Ob mnogih pozitivnih in spodbudnih dokumentih, je bilo poudarjeno v razpravi, je še vedno praksa pogosto drugačna in bi zato bila generalno nujno okrepiti prehod »od besed k dejanjem«! Za to se mora še bolj angažirati Romska skupnost sama in njeni predstavniki (tudi preko svojih predstavnikov v oblastnih strukturah – poslancev, kjer jih imajo oz. se zavzeti, da jih dobijo), predvsem pa številne državne, politične in civilno družbene institucije. Ti poudarki bi morali dobiti svoje mesto tudi v okviru Konference o prihodnosti EU/Evropi in njenih zaključkih spomladi 2022.

Udeleženci okrogle mize so skupaj položili venec na spominsko ploščo v centru Murske Sobote v spomin na romske žrtve genocida med drugo svetovno vojno.

Izbor fotografij (avtorica Ela Šiftar):

Prispevka Enverja Palalića o sajenju spominskega drevesa v Vrtu na Petanjcih in o okrogli mizi v M. Soboti: