Murska Sobota, 1. avgust 2019. Mestna občina Murska Sobota, Inštitut za romske študije, izobraževanje in kulturo in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija so ob svetovnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni, 2. avgustu, pripravili simpozij in spominsko slovesnost. Letošnja osrednja tema je bila Genocid v drugi svetovni vojni in posledice genocida, ki so prisotne v različnih oblikah na območju nekaterih držav Evrope. V imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije je njen podpredsedik Ernest Ebenšpanger, poudaril da se ustanova ukvarja tudi z romskimi vprašanji, saj je bil njen ustanovitelj dr. Vanek Šiftar vodilni slovenski slovenski romolog, ki se je vrsto let ukvarjal tudi z romsko problematiko.

Udeležence simpozija je uvodoma pozdravila poslanka državnega zbora Lidija Divjak Mirnik in poudarila dvoje, in sicer, da ima Slovenija dobro zastavljen program razreševanja in urejanja romske problmtike, in da ima dolžnosti tudi romska skupnost. Dodala je, da je naša dolžnost, da ne pozabimo na krivice, ki so se zgodile Romom med 2. svetovno vojno.

Predsednik Evropske romske zveze in Zveze Romov Slovenije mag. Jožek Horvat Muc je med prednostne naloge uvrstil povezovanje Romov v Evropi in ocenil, da prispevajo Romi pomemben delež v evropski kulturi. Zelo pomembno je, da ne pozabimo na Holokavst nad Romi med drugo svetovno vojno. Tudi slovenske Rome so načrtno pošiljali v koncentracijska taborišča od koder se mnogi niso vrnili. Jožek Horvat Muc je povedal tudi, da živi v Evropi okoli 12 milijov Romov, ki marsikje še nimajo osnovnih pravic in so zatirani.

Dr. Dragoljub Acković, generalni sekretar Evropske zveze Romov je predlagal pripravo enciklopedije o Romoh in ustanovitev romskega muzeja v Beogradu (kar v Murski Soboti Romi več let že imajo).

Dr. Vera Klopčič, nekdanja sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja, zdaj pa članica Programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, se je zavzela za nadaljno proučevanje romske problematike in tudi holokavsta nad Romi. Opozorila je tudi, da so razmere v evropskih državah zelo različne. Ko govorimo o Romih ne smemo pozabiti na njihov jezik in kulturo.
Zelo konkreten v svoji razpravi je bil mag. Orhan Galjus, podpredesdnik Evropske romske zveze. Dejal je, da položaj Romov v Evropi ni samo slab, marveč celo nevaren, kar je ilustriral z več konkretnimi primeri. Ter poudaril, da Romi želimo biti svobodni. Za resnično demokracijo, je dejal, bi se morali zavzeti tudi v Evropskem parlamentu. Dejstvo tudi je, da doslej na evropski ravni ni bilo nobene resne razprave o hoilokavstu. Vodja Urada za narodnosti kamor spadajo tudi Romi, Stane Baluh, je menil, da so bili v Sloveniji v zadnjih letih doseženi pomembni rezultati v skrbi za Rome, čeprav so razmere v razlčnih okoljih različne.

Po simpoziju je bila spominska slovesnost s položitvijo venca k spominski plošči na nekdanji Ekonomski srednjo šoli v Murski Soboti: „V spomin romskim žrtvam holokavsta v 2. svetovni vojni 1941 – 1945.“