Murska Sobota, 25. maja 2016 – Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota sta na majskem Vanekovem večeru gostili evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa z izjemno aktualno temo pogovora EVROPSKA UNIJA – IZZIVI IN PRILOŽNOSTI TTIP IN DRUGA AKTUALNA VPRAŠANJA, ki je pritegnila zainteresirano javnost.
Prva ugotovitev enega najaktivnejših evropskih poslancev iz Slovenije je, da je ameriško evropski sporazum o gospodarskem sodelovanju trgovanje s prihodnostjo, brez da bi vedeli, o čem natančno se dogovarja. Glavni cilj sporazuma je povečanje profitov delu svetovnega gospodarstva, ne pa vsem. Vsebina sporazuma le počasi curlja v javnost, tudi evropski poslanci nimajo prostega dostopa do dokumentov. Sporazum po oceni Šoltesa ni dober ne za Slovenijo in ne za Evropo. Znižal bo standarde Evropske unije s posegom na številna področja, kjer so standardi zelo visoki kot so hrana, okolje, socialne pravice. V dosedanjih pogajanjih Evropska komisija ni dobro opravila svoje vloge, pa tudi nekatere druge evropske institucije niso dovolj občutljive do predlaganih rešitev. Če Evropa recimo odpre trg za ameriško kmetijstvo, bo to huda konkurenca za evropsko kmetijstvo. Prehranska samooskrba Evrope se bo znižala na problematično raven, pa tudi subvencij ne bo več. Izgubljala bodo predvsem manjša in srednje velika podjetja.
Sporazum je absolutno potrebno zavrniti tudi zaradi predvidenih mehanizmov reševanja sporov, poudarja Šoltes. Prenaša namreč paralelni pravni sistem, ki ščiti zgolj investitorje, tudi v primeru problematičnih posegov v okolje in na področje delavskih pravic, saj je ves vrednostni sistem podrejen apetitom kapitala. Nasprotovanje Slovenije bi moralo biti še posebej odločno. Med negativnimi učinki sporazuma za Slovenijo je izpostavil izgubo do 2500 delovnih mest in tudi na splošno naša država ni uvrščena med »zmagovalce« tega sporazuma, kajti ZDA za Slovenijo ni obetavno tržišče.
Eden od strateških ciljev sporazuma je dostop do naravnih virov, ki jih Amerika nima dovolj. Veliko tveganje so vodni viri. Vodo namreč sporazum definira kot tržno blago in s tem odpira vrata apetitom multinacionalk. Glede na to je v Sloveniji nujen razmislek o spremembah lokalne samouprave, Šoltes pa poudarja tudi, da bi pravica do zdrave pitne vode morala postati ustavna, čeprav bo tudi v tem primeru po sedanjem predlogu sporazuma voda še vedno velik problem. O vsebini sporazuma nujno morajo odločati tudi nacionalni parlamenti držav Evropske unije.
Ker sporazum skuša združiti dva koncepta, ki sta nezdružljiva, in ker ga je javna kritika že pred sprejemom odklonila, ne more biti uspešen. S tem bi se morala odgovorno soočiti tudi politika, ki je na žalost sprejela vlogo izpolnjevalca zahtev od nje že osamosvojenih korporacij. Velik dodatni problem EU je, da nima skupne evropske zunanje politike, ampak mešetari z osemindvajsetimi zunanjimi politikami. V nadaljnjih pogajanjih o sporazumu se bo pokazalo, ali bo Evropa še globalni igralec ali pa zgolj polje za izvajanje trgovinskih sporazumov.
Dr. Igor Šoltes je spregovoril tudi o begunski problematiki in o prihodnosti Evropske unije. Nihče ne more napovedati izida referenduma v Veliki Britaniji in pričakovati je, da bo izstopanje držav iz unije pridobivalo podporo v več članicah. Ni namreč smiselno, da skuša EU poenotiti stvari, ki se ne dajo. Pa tudi evropska birokracija postaja samozadostna, Evropo pa poganjajo elite, ne pa neka skupna ideja Evropejcev. Po besedah dr. Šoltesa je v evropskem parlamentu čutiti določeno nervozo, zato je nujno oblikovanje nove vizije in iskanje odgovora na vprašanje Ali še želimo živeti skupaj?.