Petanjci, 6. aprila 2016 – Vrt spominov in tovarištva, oaza miru in ena najlepših lokacij v občini Tišina, je že petnajstič prizorišče tradicionalne majske prireditve, letos z geslom Naši zakladi – moč besede, je v uvodni besedi namenjeni številnim obiskovalcem in gostom, med njimi so bili dr. Anton Vratuša, slavnostni govornik dr. Jože Pirjevec, slovenski generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih in madžarski v Lendavi Zoltan Marky ter delegaciji madžarskega mesta Šarvar z županom Ištvanom Kondorjem na čelu in Društva Primorcev in Istranov v Prekmurju s predsednikom Vladimirjem Radikonom , s ponosom dejal župan Franc Horvat in pohvalil pomen in delo organizatorja dogodka, Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.

Slavnostni govornik dr. Jože Pirjevec, zgodovinar in predstavnik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je občinstvu in javnosti sporočil, da je Vrt spominov in tovarištva naravna umetnina, ki hoče biti vsem mrtvim borcem proti fašizmu in nasilju v večni spomin, živim pa v stalni opomin. Spomnil je, da smo Slovenci v minulem stoletju doživeli tri vojne in poudaril: »Če primerjamo prvo in drugo svetovno vojno, moramo ugotoviti, da je v kratkih dvajsetih letih prišlo v kolektivni zavesti velikega dela našega naroda do kvalitetnega skoka, ki je bil odločilen tudi za našo držo v tretji vojni, v katero smo bili vpeti v dvajsetem stoletju, ko je izbruhnil osamosvojitveni spopad z JLA. Ta epizoda je trajala le nekaj dni n še zdaleč ni terjala toliko žrtev in gorja kot prva in druga svetovna vojna, je pa bila kljub temu travmatična, saj smo se trgali od jugoslovanske skupnosti, v katero smo dolgo časa verjeli in jo z drugimi sorodnimi narodi gradili. Toda tudi v tem primeru je prevladala zavest, da sloni naš upor na vrednotah zahodne civilizacije, demokracije v prvi vrsti, in da je zato upravičen.« O bistvu stalnega opomina živim pa je med drugim dejal: » Velikanski razkorak, ki obstaja med bogatim, v materialne dobrine zagledanim in od tehnološkega napredka zavzetim Zahodom, ter revnim tretjim svetom predvsem v Afriki in na Bližnjem in Srednjem Vzhodu, je sprožil mehanizem, s katerim nismo računali. Prišlo je do naskoka obubožanih množic na evropsko oazo blagostanja in do sovražnega odnosa do njenega modela civilizacije, ki se izraža v islamskem ekstremnem fanatizmu. Slednji fenomen interpretiram kot revolucijo, ki na žalost nima progresivne, ampak retrogradno vsebino, saj muslimanske množice zajete v bubo religije, ki ne pozna kritičnega branja svetih tekstov, ne znajo izpovedati svojega protesta drugače kot na primitiven in nasilen način. To situacijo je Zahod v veliki meri sam ustvaril s svojo nespametno, plenilsko politiko v Afriki ter v državah Bližnjega in Srednjega Vzhoda, pri čemer danes ne zmore odgovoriti na reakcijo, do katere je prišlo, drugače kot z bodečimi žicami ter populističnimi in neofašističnimi parolami. V ta kontekst je vključena tudi Slovenija, kar občutim kot sramoto. Vprašanje, ki se zastavlja, je, kam to pelje. Očitno v konfliktno situacijo, ki narekuje tudi papežu Frančišku strah pred izbruhom tretje svetovne vojne. Mislim, da se moramo vsi, ki se zavedamo grozot preteklosti, nad njegovim svarilom zamisliti in iskati izhod iz slepe ulice, v katero je zašla naša družba. To pomeni, da moramo kritično prevrednotiti gospodarske in politične strukture časa, v katerega smo vpeti. Rekli boste, da mala Slovenija ne more storiti dosti. A jaz sem prepričan, da v Evropi in tudi v ZDA ni malo ljudi, ki se zavedajo kritičnosti trenutka in ga hočejo premostiti v iskanju pravičnejšega sveta. Tistega, ki je bil naš ideal v dobi narodnoosvobodilne borbe.«

Zgodovina nas danes uči, da se spominjamo, odpuščamo in sklepamo prijateljstva, pa je v svojem nagovoru poudaril Ištvan Kondor, župan občine Šarvar na Madžarskem. V tamkajšnjem taborišču je med drugo svetovno vojno umrla množica internirancev, med njimi so tudi številni Slovenci, na kar na tamkajšnjem pokopališču spominja 700 belih križev, poslej pa bo njihov pomnik tudi zasajeni rumeni dren na Petanjcih.

V imenu šarvarskih internirancev iz Slovenije, med njimi je bilo največ Primorcev iz kolonij v Prekmurju, je zbrane nagovoril Stanko Bensa iz Društva Primorcev in Istranov v Prekmurju. Tri leta je bilo v šarvarskem taborišču 650 Slovencev in mnogi se nikoli niso vrnili. Bili so taboriščniki in begunci obenem, saj so jim vzeli dostojanstvo, jezik in kulturo. Zgodovina je skoraj pozabila nanje, zato je preživelim še živečim taboriščnikom in članom društva gesta organizatorja letošnjega majskega dogodka v Vrtu spominov in tovarištva še toliko dragocenejša. Res plemenito dejanje, je poudaril Bensa.

Letošnje 15. majsko srečanje, na katerem so v kulturnem programu sodelovali dijaki gimnazije Frana Miklošiča iz Ljutomera, pevski zbor Mavrica z osnovne šole na Tišini in člani Društva Primorcev in Istranov v Prekmurju, so strnili z zasaditvijo dveh dreves v Vrtu spominov in tovarištva. Predstavniki madžarskega Šarvarja so zasadili rumeni, dr. Jože Pirjevec pa rdeči dren. Predsednik fundacije Ernest Ebenšpanger pa je v zahvali sodelujočim v programu in obiskovalcem sporočil, da se je z osrednjim majskim dogodkom začelo tudi slovesno obeleževanje 70. obletnice Vrta spominov in tovarištva in 20. obletnice uspešnega delovanja Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.

1 2 ►