Na prvi podopustniški seji programskega sveta Ustanove dr. Šiftarejeve fundacije, ki ga vodi mag. Franc Kuzmič, so največ pozornosti namenili obeležitvi 20.obletnice ustanovitve. Obletnica bo prihodnje leto, zaradi obilice dogajanj pa naj bi jo razširili še v leto 2017. V razpravi je z več pobudami sodeloval tudi akademik dr. Anton Vratuša, ob pisatelju Borisu Pahorju iz Trsta najbolj znan stoletnik v Sloveniji. V drugem delu pa je dr. Uroš Lipušček, ki zadnje časa živi v Pekingu, govoril o razmerah na Kitajskem in zlasti gospodarski vlogi te največje države na svetu.

Po dosedanjih podatkih je znanstvena monografija Jezikovna in literarna misel Antona Vratuše, ki je izšla v počastitev akademikove 100-letnice, razprodana. Povpraševanja je še kar nekaj, zato odločitev  za ponatis. Poleg Slovenske akademije znanosti in umetnosti, filozofskih fakultet v Ljubljani in Mariboru, imata monografijo tudi osrednji knjižnici v Celovcu in Trstu. Monografija je tudi najpomembnejši letošnji projekt Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, pri katerem sta sodelovali tudi SAZU in Pomurska znanstvena akademija. Za zdaj sta predvideni predstavitvi monografije v Ljubljani in Mariboru. Na dan predstavitve monografije v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici je bila na obisku skupina slovenskih akademikov na čelu s predsednikom dr. Tadejem Bajdom, kar se je zgodilo prvič v Prekmurju.

Priprave potekajo tudi na zaključno prireditev Moj ograček/Moj vrt, ko podelijo priznanja učencem in dijakom, ki so se udeležili natečaja na temo Nikoli več vojne. Slovesnost bo 9. oktobra, slavnostni govornik bo pisatelj Tone Partljič, učencem in dijakom pa bodo izročili priznanja. Posebnost oziroma letošnja novost bo, na pobudo akademika Antona Vratuše, gredica v Vrtu spominov in tovarištva. na kateri bodo vsakokrat posadili vrtnico. Za letos je dogovorjeno z akademikom dr. Matjažem Kmeclom, da posadi vrtnici Prešeren in Trubar, ki jih je vzgojil in sta mednarodno registrirani.

Za zdaj je pripravljen osnovni koncept  obeležitve 20. obletnice ustanovitve Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, ki je bila ustanovljena 5. julija 1996 v Murski Soboti. O podrobnostih se bodo še pogovarjali, poudariti pa velja, da sodi Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija med zelo aktivne in uspešne v Sloveniji, tako po številu prireditev, kakor po odmevnih mednarodnih simpozijih in publikacijah, ki so izšle v dvajsetih letih. Zlasti z založniško dejavnostjo  zapolnjuje praznino, ki je nastala po razpadu Pomurske založbe, v kateri so pripravljali in izdajali ob leposlovju temeljna družboslovna, še zdaj pogosto uporabljana dela, kot je, denimo, Panonski zbornik. Publikacije, ki sledijo znanstvenim srečanjem in samostojna dela, zadnje ob 100. obletnici Antona Vratuše, pa Šiftarjevi zborniki, spadajo v sam vrh tovrstne literature v Sloveniji in bi jim kazalo ob obletnici nameniti posebno pozornost. Tako so v zaključku priprave zbornika Protestantizem včeraj, danes, jutri, v katerem bo 23 referatov z lanskega mednarodnega simpozija v Radencih. Zbornik bo izšel še letos.

Akademik Anton Vratuša je za naslednje leto, za majsko prireditev Naši zakladi, predlagal temo o maternem jeziku, o kateri je mogoče govoriti tudi na poljuden način, od Brižinskih spomenikov do Martjanske pesmarice.

Kitajska spreminja svet, pa je bila tema pogovora Marjana Šiftarja z dr. Urošem Lipuščkom, članom programskega sveta, ki že nekaj časa živi v Pekingu. Z milijardo in tristo petdeset milijoni prebivalcev je Kitajska največja država na svetu, ki naj bi v prihodnjih desetih letih v razvoju prehitela Združene države Amerike, ki so zdaj na vrhu. “Kitajsko je sprejel svet, zdaj Kitajska sprejema svet,” ocenjuje Uroš Lipušček in pripominja, da je Kitajska klasična socialistična država s tržnim gospodarstvom. V novejšem obdobju se je močno povečalo število zelo bogatih Kitajcev, okrepil se je srednji sloj, tistih, ki živijo pod pragom revščine,  pa naj ne bi bilo čez deset let. Problem Kitajske je v hitrem staranju prebivalcev, zato bi jo naj v naslednjih tridesetih letih prehitela Indija. Kitajsko gospodarstvo je še vedno  odvisno od evropske tehnologije, sicer pa je močno povezano z Združenimi državami Amerike. Kako resno misli Kitajska v sodelovanju z Evropo pove podatek o začetku gradnje železniške povezave med Pekingom in Budimpešto. Zelo resno in odločno se spopadajo tudi s korupcijo, kjer niso obzirni tudi do najvišjih partijskih  funkcionarjev in šefov policije. Uroš Lipušček je povedal, da so plače strokovnjakov in univerzitetnih učiteljev enake slovenskim in se gibljejo med 3 in 5 tisoč evri.