Murska Sobota, 19. marca 2014 – Naslovnica knjige Osamosvajanje Slovenije, Pogled iz Ljubljane in Beograda, ki jo je “pogruntala” Anja Tavčar, zadene v jedro ali srčiko spora, ponazarja potres, ki ga je Slovenija z osamosvajanjem povzročila Jugoslaviji, v samem epicentru je deseti slovenski ustavni amandma, ki se je glasil:”Socialistična republika Slovenija je v sestavi Socialistične federativne republike Jugoslavije na temelju trajne, celovite in neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve in združitve. S tem amandmajem se dopolni 1. člen Ustave SR Slovenije”.

Avtor knjige, 84-letni ustavni pravnik in profesor ustavnega prava dr. Ivan Kristan je na predstavitvi v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti opozoril – kot je tudi zapisano na zavihku 400 strani obsežnega knjižnega dela (izdala in založila ga je družba GV Založba) -, da “je ustavnopravni vidik osamosvajanja Slovenije, razprava o katerem se je začela v Sloveniji in se je nadaljevala pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije, podcenjen in skoraj zamolčan. Zato bo za bralca zanimiv opis dogajanja v Beogradu in lustracija avtorja po vrnitvi iz Beograda”. Predstavitev sta v okviru tradicionalnih Vanekovih večerov organizirala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF) in Društvo Pravnikov v Pomurju, povezoval jo je podpredsednik uprave UŠF Marjan Šiftar.

Dr. Kristan se kot kritičen spremljevalec našega ustavnega in političnega razvoja v knjigi z elektronsko prilogo z avtorjevo bibliografijo in referati ter članki, s katerimi se je kritično odzival na aktualno dogajanje, loteva še drugih tematskih področij kot so samoodločba in Avnoj, NOB in revolucija, parlamentarni sistem in dvodomnost, samoupravljanje, ustavno sodstvo, Vatikanski sporazum in državnost. Uvodni esej h knjigi je prispeval zgodovinar prof. dr. Božo Repe, ki pomenljivo sklene: “Med temeljne notranje značilnosti, na katere so vplivali Slovenci, pa lahko uvrstimo relativno odprt politični prostor, ki je omogočal kroženje idej in srečevanje oblasti ter opozicije; močno civilno družbo; prevlado reformistične struje znotraj zveze komunistov in visoko stopnjo konsenza pri temeljnih nacionalnih vprašanjih. Take razmere so omogočile mehek prehod iz enostrankarskega v večstrankarski sistem in uspešne priprave na osamosvojitev”.

Avtor, od julija 1987 do oktobra 1991 – do razpada SFRJ na podlagi brionske deklaracije leta 1991 – sodnik ustavnega sodišča Jugoslavije v Beogradu je med lepo obiskano predstavitvijo odgovoril na več vprašanj obiskovalcev. Zgovorno je namignil, da bi lahko bili zlasti v Prekmurju, ki je bilo šele v letu 1919 priključeno k matični Sloveniji, bolj občutljivi za vprašanja naše suverenosti v odnosu do EU. Po njegovem bi lahko vlada Alenke Bratušek storila, kar niso naredile vlade pred njo – da bi notificirala avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955, ker je država Slovenija naslednica nekdanje skupne države Jugoslavije že zaradi 7. člena te pogodbe, ki govori o naši manjšini v Avstriji.