Poudarjen pomen skrbi za materinščino in gospodarski razvoj

Poudarjen pomen skrbi za materinščino in gospodarski razvoj

Monošter, 29. maja 2013 – S prvim obiskom v Porabju so kamenček v mozaik razvejanega sodelovanja matičnega naroda z rojaki v zamejstvu dodali tudi člani vodstva in  sodelavci Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.  Enodnevni obisk so namenili pogovorom o najaktualnejših vprašanjih slovenskega Porabja danes na slovenskem konzulatu in na srečanju v  slovenskem kulturno informacijskem centru Lipa v Monoštru, obiskali pa so tudi spominsko hišo Janoša Kuharja na Gornjem Seniku.

Obisk je  bil  prvovrstna priložnost za iskren pogovor o najaktualnejših  vprašanjih slovenskega  Porabja. Ob predstavnikih narodnostnih organizacij in ustanov ter slovenskega konzula Dušana Snoja v Monoštru je posebno dimenzijo temu enodnevnemu  obisku  dodal častni član Ustanove akademik dr. Anton Vratuša, ki je s Porabjem na različne načine povezan že od svoje mladosti. Kot jezikoslovec je dolga leta proučeval in raziskoval porabščino, kot politik se je veliko ukvarjal s položajem manjšine in vlogo matičnega  naroda pri tem, in še vedno je v toku dogajanja. Med  vprašanji, o katerih je zelo odločno izrazil svoje stališče, je  vloga konzulata v Monoštru in ostro nasprotovanje razmišljanjem o njegovi ukinitvi.  Pohvalil je delo aktualnega konzula Dušana Snoja, ki je v Porabje prinesel nekaj novega entuzijazma in izrazil zadovoljstvo, da sta obe porabski narodnostni organizaciji  postavili v ospredje dvojezično šolstvo, saj z opuščanjem jezika asimilacije več ne bi bilo mogoče zaustaviti. Pri ohranjanju slovenskega jezika in identitete ima pomembno vlogo tudi cerkev. Pozval je tako slovenske kot madžarske cerkvene oblasti, da se končno le dogovorijo o namestitvi slovenskega duhovnika v Porabju. Izpostavil je vlogo časopisa Porabje,  s pomočjo katerega je tudi sam dobro informiran o položaju Slovencev na Madžarskem, pozitivno ocenil progam sodelovanja med Porabjem in madžarsko narodnostno skupnostjo v Sloveniji ter se zavzel za pospešen gospodarski razvoj Porabja tudi ob izdatnejši podpori Slovenije. Usoda malih narodov je enaka usodi manjšine in tega bi se morala bolj zavedati tudi slovenska država, je poudaril dr. Anton Vratuša.

Narodnosti na Madžarskem naj bi po dvajsetletnih prizadevanjih le dobile svoje poslance v državnem parlamentu. Porabskim Slovencem pa novi ustavni zakon ni ravno naklonjen, ker bo za izvolitev narodnostnega poslanca potrebnih 10.000 do 13.000 glasov, Slovencev na Madžarskem pa je po zadnjem popisu manj kot 3000. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je pojasnil, da za manj številčne manjšine zakon namesto poslanca s polnimi pooblastili uvaja zastopnika, ki pa bo brez glasovalne pravice. Med novejšimi  pozitivnimi spremembami je  med drugim omenil uvedbo dvojezičnega šolstva na osnovnih šolah na Gornjem Seniku in v Števanovcih, za kar je s prevzemom upravljanja teh dveh šol odgovornost prevzela Državna slovenska samouprava. Da bi bilo  dvojezično šolstvo v Porabju uspešno, bo potrebo nemudoma poskrbeti za izobraževanje učiteljev, saj jih večina ne obvlada slovenščine,  je bila kritična Valerija Pergar, višja svetovalka za slovensko narodnostno šolstvo v Porabju.  Nov koncept narodnostnega šolstva podpira tudi Zveza Slovencev na Madžarskem. Predsednik zveze Jože Hirnok  je prepričan, da je slovensko identiteto Porabja mogoče ohraniti samo z animacijo mlade generacije za jezik, zato je zagovornik izobraževanja in komuniciranja v knjižni slovenščini, ter z gospodarskim razvojem območja, da bodo mladi imeli interes ostati doma.

Izčrpnemu vpogledu  v omenjena in številna druga aktualna  vprašanja slovenskega Porabja danes naj dodamo samo še, da  bo v programu dela Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija skrb za slovensko  Porabje ključna točka.  Tako bo prav na  pobudo fundacije v kratkem končno izšla slovnica Avgusta Pavla in njena predstavitev naj  bi bila na slovenskem konzulatu v Monoštru, Porabski Slovenci  pa so ob obisku dobili tudi povabilo na tradicionalno  prireditev Šiftarjeve fundacije Jambori spominov in dobrega sosedstva prihodnje leto na Petanjcih, kjer bodo  skupaj s Slovenci  iz avstrijskega radgonskega  kota osrednji gostje.