


Bosa pojdiva, dekle, obsorej,
bosa pojdiva prek zemlje trpeče - (Kajuh)
Petanjci, 20. september 2012. Peti, jesenski, Vanekov ekološki četrtek, je bil posvečen izjemno aktualni in hkrati atraktivni temi, izkoriščanju geotermalne energije, ali preprosteje rečeno tople vode, ki se pretaka ali miruje pod našimi nogami in je je toliko – pravi stroka – da presega potrebe Pomurja.
Zbrane je pozdravil predsednik uprave ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger, pogovor pa je vodil Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije.
Temeljit, na konkretnih podatkih temelječ uvod je podal dr. Peter Kralj. V skupni energetski porabi Slovenije predstavljajo obnovljivi viri energije, kamor spada tudi geotermalna, le deset odstotkov, v Nemčiji je ta poraba na dvajsetih odstotkih. Potenciali Slovenije so mnogo nad sedanjo izkoriščenostjo, saj je takoimenovani Panonski geotermalni bazen med največjimi v Evropi. Različno topla voda je od 180 metrov globoko, recimo na Petancih, medtem ko je v Murski Soboti na okoli 600 metrov. Narejeni so tudi izračuni, ki kažejo, da je geotermalna energija cenejša od skoraj večine ostalih energetskih virov, cenejša je tudi iz elektrike, ki jo bo proizvajala največja termoelektrarna v gradnji v Sloveniji, T-6. Dr. Peter Kralj je razmišljal takole: energija iz biomase v konicah, vetrtne elektrarne zjutraj in zvečer, sonce pa podnevi. Za celovit prehod na obnovljive vire bi v Sloveniji potrebovali – tako dr. Peter Kralj – med 17 in 20 milijard evrov. Zelo velike načrte imajo, denimo, v Nemčiji, kjer napovedujejo, da bodo z gradnjo objektov za obnovljive vire energije do leta 2020 ustvarili 500 tisoč novih delovnih mest. Ob vsem tem ne smemo prezreti tudi neugodnega vpliva na klimatske spremembe, ki jih povzročajo termoelektrarne. Dr. Peter Kralj je poudaril, da za večje, intenzivnejše izkoriščanje geotermalne energije ni potrebno izdelovati novih načrtov, marveč uporabiti že izdelane in tudi, da ne podpira novega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Problem so seveda lobiji, ki iščejo bolj druge koristi, kakor da bi se zavzemali za intenzivnejše koriščenje geotermalne in okolju prijazne energije. Pa še nekaj ni nepomembno: pri koriščenju geotermalne energije nas močno prehiteva sosednja Avstrija, ki se svojimi vrtinami „vključuje“ v Panonski bazen, delno pa tudi Madžarska. Dr. Peter Kralj je na zemljevidu pokazal območje, kjer so očitno potencialne zaloge geotermalne energije in iz katerega delno že črpajo Avstrijci. Vendar, če k temu dodamo: Naši problemi niso v Avstriji, marveč v Sloveniji in tudi v Pomurju.
Mimogrede: v Černelavcih od 18. avgusta vrtajo v predvideno globino 1500 metrov in pričakujejo, da bo imela voda okoli 80 stopinj Celzija, obnovili bodo vrtino v Murski Soboti, ki daje toplo vodo za ogrevanje že od leta 1987. Mestna občina si veliko obeta zlasti od vrtine v Černelavcih. Če bo voda res tako topla/vroča, potlej računajo na veliko energetsko neodvisnot pri ogrevanju Murske Sobote.
Karel Lipič je napovedal naslednji Vanekov ekološki četrtek, in sicer 18. oktobra, ko se bo dr. Bernard Geršak, direktor Krajinskega parka Goričko, pogovarjal o okoljevarstveni problematiki s škofoma katoliške in evangeličanske cerkve dr. Petrom Štumpfom in mag. Gezo Ernišo.