Na Petanjcih potekali 8. Dnevi spominov in tovarištva ob udeležbi častnega gosta predsednika republike dr. Danila Türka

Na Petanjcih potekali 8. Dnevi spominov in tovarištva ob udeležbi častnega gosta predsednika republike dr. Danila Türka

PETANJCI, 8. maj 2009 – Ustanova dr. Šiftarjeva fundacije je danes v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih pripravila že osmo prireditev Dan spominov in tovarištva, ki je sovpadala z 90. obletnico rojstva in 10. obletnico smrti dr. Vaneka Šiftarja ter hkrati 10. obletnico prvega mednarodnega simpozija na Petanjcih in je potekala pod naslovom „Dr. Vanek Šiftar – sin prekmurske ravnice“. Kulturni program pod vodstvom Regine Cipot in Slavka Šuklarja so izvedli Mladinski pevski zbor Mavrica osnovne šole Tišina, violinistka Kristina Šuklar in dijaki Gimnazije Murska Sobota.

Častni gost in slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik republike dr. Danilo Türk, ki je v vrtu zasadil tudi drevo – španski bezeg iz Pohorja, ogledal pa si je tudi prostore raziskovalne postaje Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Vrtu spominov in tovarištva, kjer je bila odprta prva razstava slikpod naslovom »Kopalci« akademskega slikarja Franca Mesariča. Dr. Türk je v svojem govoru izpostavil:

„Simbolika tega parka pa je izredno raznovrstna. Kadar pridemo sem, se moramo spominjati dr. Vaneka Šiftarja in njegovih številnih prispevkov k razvoju, rasti slovenskega naroda, njegove intelektualne podobe in izvirnosti. Sam sem profesorja Vaneka Šiftarja poznal le bežno, poznal in spoštoval sem ga kot profesorja ustavnega prava. Zavedal sem se tudi številnih drugih prispevkov, ki jih je profesor Šiftar dal slovenskemu narodu. V času, ko je predaval ustavno pravo, ustavnost kot politična in kot pravna kategorija še ni imela tiste pomembne teže, kakršno ima danes, ko je Slovenija samostojna in demokratično pluralistično organizirana država. To so bili časi, ko je bilo treba idejo ustavnosti in pomen ustavnosti gojiti z veliko skrbnostjo, ko je bilo potrebno na razne načine dokazovati, da je ustavni red, da je pravna norma, da so ustavna načela bistveni pogoj civiliziranega sobivanja in bistvene prvine vsakega razvoja.

To je profesor Vanek Šiftar znal. Ne samo, da je to vedel, to je znal prenašati na druge in zlasti na mlade generacije. Zato se vsi tisti, ki se ga spominjamo iz naših študentskih časov, spominjamo z velikim spoštovanjem in z občutkom, da nam je dal pomembna spoznanja – spoznanja, ki so osnova tega, kar počnemo še danes. Ta spoznanja niso bila omejena samo na pravo kot disciplino in na ustavnost kot pomembno politično, filozofsko in pravno kategorijo. Ta spoznanja so tudi na drugih področjih. Eno od njih je področje uveljavljanja novega razumevanja sožitja. Dobro se spominjam časa, ko je izšla, danes lahko rečemo znamenita knjiga profesorja Vaneka Šiftarja o romski skupnosti v teh krajih. Izid tiste knjige je bila neke vrste revolucija. Bila je nekaj novega, bila je celovita, problemska študija in spremljale so jo številne razprave, v katerih je mnogokrat profesor Šiftar tudi sam sodeloval. Dobro se spominjam nekaterih od tistih razprav, v katerih je brez slehernega zanikanja, brez slehernega prikrivanja govoril o problemih, o izkušnjah, o svojih številnih kontaktih s predstavniki romske skupnosti, o problemih, ki jih je videl in za katere je želel, da se rešijo. Tista knjiga je povzročila za tedanje čase zelo zahtevno razpravo in mnogi niso verjeli, da je taka razprava lahko koristna in da lahko povzroči velike spremembe, pozitivne spremembe. Vendar je čas pokazal tehtnost njegovega prispevka.“

Povezava na uradno spletno stran predsednika republike.