Minuli četrtek je bil na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dan zaslužnega profesorja dr. Vaneka Šiftarja, ki so mu v avli fakultete odkrili doprsni kip.

Prvi zaslužni profesor Univerze v Mariboru s področja prava.

V čast prvega zaslužnega profesorja prava na Univerzi v Mariboru, dr. Vaneka Šiftarja, ob 65-letnici nastanka Višje pravne šole (VPŠ) in začetka pravnega študija v Mariboru, so mu na Pravni fakulteti (PF) Univerze v Mariboru postavili njegov doprsni kip. S tem so se poklonili življenju in delu prekmurskega profesorja prava dr. Ivana Vaneka Šiftarja, ki je bil eden osrednjih družboslovcev in humanistov druge polovice 20. stoletja v severovzhodni Sloveniji.

Že v dijaških časih je bil intenzivno vpet v diskusije o avtonomiji Prekmurja in statusu prekmurščine. Z izkušnjami z urednikovanjem dijaških objav na Ptuju je pred drugo svetovno vojno prevzel urednikovanje Mladega Prekmurca. Po maturi na Ptuju se je odločil za študij prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga je zaključil leta 1953. Proti koncu vojne je prestopil v Rdečo armado in se po njej vključil v Zvezo komunistov, preko katere je želel prispevati k izboljšanju življenjskega standarda in izobraženosti Prekmurcev. Ti so ga večkrat izvolili za republiškega in zveznega poslanca.

Vzporedno s političnim delovanjem je imel Šiftar pravno kariero. Še pred diplomo je deloval kot javni tožilec v različnih slovenskih okrajih, kjer je bil priča partijskemu vmešavanju v delo pravosodja. Po prvem mandatu zveznega poslanca se je vpisal na doktorski študij na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1965 doktoriral na temo samoupravljanja. Zaradi poznavanja delavske tematike je bil postavljen za predsednika sindikalne komisije v Mariboru, od tam pa je po doktoratu istega leta presedlal na VPŠ, ki je bila tedaj v svojih prvih letih delovanja. Po upokojitvi prvega direktorja šole je postal drugi direktor VPŠ z vizijo nadgradnje šole v Visoko pravno šolo ter v Pravno fakulteto. Za VPŠ je izboril pravico do znanstvenega delovanja in s tem tudi tiskanja pravnih knjig.

V univerzitetnem prostoru je deloval v času, ko so na visokošolskih ustanovah delovali partijski odbori. Prizadeval si je za prevlado strokovnosti na univerzi, iskal strokovne in ne partijskih kadrov ter spodbujal študente k samostojnemu mišljenju. Leta 1981 je postal prvi redni profesor prava, izvoljen na Univerzi v Mariboru, leta 1983 pa prvi zaslužni profesor Univerze v Mariboru s področja prava.

»Ni nujna tudi stalna fizična bližina za bogato, nepozabno življenjsko izkušnjo«

Na slovesnosti, ki je spremljala odkritje kipa in jo je moderirala Urška Kukovec, je zbrane najprej nagovoril dekan PF Univerze v Mariboru, red. prof. dr. Tomaž Keresteš, nato pa Marjan Šiftar, sin prof. dr. Vaneka Šiftarja in predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. V imenu Ustanove, v svojem in imenu družine je povedal, da je imel možnost pobliže spremljati prizadevanja in delovanje očeta in njegovih tovarišev – pionirjev ustvarjanja temeljev pravnega študija in celotnega visokošolskega študija v Mariboru. Počaščeni so, da PF Univerze v Mariboru ob 65-letnici nastanka VPŠ in začetka pravnega študija postavlja kip v čast prvega zaslužnega profesorja prava dr. Vaneka Šiftarja, tudi ustanovitelja Vrta spominov in tovarištva in pobudnika ustanovitve Ustanove.

Poudaril je, da je to priložnost za osvežitev spomina na prehojeno pot fakultete, njene utemeljitelje in nekdanje sodelavce ter na aktivno podporo in povezanost PF z Ustanovo od njene ustanovitve naprej. Posebej je izpostavil pomembno in trajno sodelovanje na publicističnem področju (trije Vanekovi zborniki).

Skoraj 50 let sta z očetom prehodila skupaj – kot oče in sin, kot prijatelja, zaupna tovariša in sodelavca ter soustvarjalca Fundacije. »Bilo je to bogato in dinamično obdobje v družbi: v naši prejšnji in sedanji državi, v Prekmurju, v mojem, najinem in našem skupnem življenju. Potovanje, ki je potrjevalo, da ni nujna tudi stalna fizična bližina za bogato, nepozabno življenjsko izkušnjo.« Ob njem je spoznaval lepote ter kulturno, duhovno in človeško bogastvo življenja, sončne in trpke strani realnosti ter svet vrednot, ki ga je zaznamoval. Z njim je vstopal v svet Romov še v času, ko tudi v njihovih krajih ni bilo tuje pojmovanje drugorazrednosti Romov, ko resno študijsko ukvarjanje z romsko problematiko ni bilo deležno razumevanja v določenih krogih.

Karizmatična osebnost

Avtor kipa, prof. Darko Golija, akademski kipar specialist, je povabilo k oblikovanju kiparskega portreta dr. Šiftarja sprejel z velikim veseljem. »V izhodišču sem si prizadeval ujeti tako fiziognomično kot psihološko podobnost – zunanji videz in notranje značilnosti – s poudarkom na profesorjevi osebni karizmi, ki izraža življenjsko prepričljivost, samozavest in sproščenost priljubljenega profesorja ter sodelavca, brez sledu fingirane intelektualne vzvišenosti ali nedostopnosti.« Dodal je, da naj kip ostane trajen navdih in ponos vsem, ki z iskreno predanostjo stremijo k doseganju veličine zaslužnega profesorja dr. Vaneka Šiftarja.

Spominska publikacija

Založba Univerze v Mariboru je ob tej priložnosti izdala publikacijo, ki jo je pripravila prof. dr. Janja Hojnik, prodekanja Pravne fakultete. Publikacijo je založila Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, dosegljiva pa je v e-izdaji na spletni strani založbe. Na okrogli mizi, ki jo je vodila prav tako prof. dr. Janja Hojnik, so Marjan Šiftar, zasl. prof. dr. Šime Ivanjko in doc. dr. Etelka Korpič-Horvat spregovorili o profesorju Šiftarju, publikaciji v njegov spomin ter izzivih, s katerimi se je institucija soočala v tistem času.

Besedilo: Ksenija Glažar

Foto: Marko Pigac

1 2 ►