»Bil je človek velikega talenta in srca«

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v petek, 20. februarja, v poklon častnemu članu Ustanove in častnemu občanu Mestne občine Murska Sobota, akademiku Antonu Vratuši, posvetila spominski dan Ustanove. Na slovesnosti z naslovom Beseda in zven, ki je potekala v Dvorani Duše Škof v murskosoboškem gradu, je bila predstavljena Vratuševa monografija.

Dan spomina, spodbude in navdiha

Zbrane je najprej nagovoril predsednik Ustanove Marjan Šiftar, ki je poudaril, da je to dan spomina, spodbude in navdiha. Je pa tudi posebna priložnost, da se spomnimo na prehojeno pot Ustanove, »ki je bila od začetka in dolgo, do poletja 2017, še kako povezana s častnim članom, aktivnim in nepozabnim sodelavcem in prijateljem, tovarišem Vranom, da se spomnimo njegovih pobud, akcij, projektov, njegovih preudarnih misli, njegovih opozoril, njegove etične pokončne intelektualne drže in še kako aktualnih njegovih sporočil tudi danes«.

Ob letošnji 85. obletnici upora proti okupatorjem in ustanovitve OF je spomnil na Vratuševe besede, da vrednote NOB niso prazne parole, ampak humanistični odnos do življenja. Vratuša je razumel, spoštoval in živel tovarištvo in skupnostno življenje v njunem najžlahtnejšem pomenu – z vizijo, da je boljši svet možen, da je humanizem njegova podstat in solidarnost uresničljiva, z razumevanjem kulture dialoga v najboljši »volterovski« maniri ter z etičnim poslanstvom intelektualca, pa tudi z jasnim razmejevanjem iskrenega in dejavnega domoljubja od njegove zlorabe.

Poudaril je, da z letošnjim spominskim dnevom Ustanova vstopa v 30. leto delovanja. V soboškem gradu, v baročni dvorani muzeja, je bil julija 1996 ustanovni zbor ustanoviteljev Ustanove, na katerem so bili postavljeni temelji njenega delovanja. Za to sta bila še posebej zaslužna velika prijatelja in sodelavca Vanek Šiftar in Anton Vratuša.

Zaključil je z mislijo, da je Prekmurje zaradi svoje zgodovinske in aktualne dejavne religiozne, duhovne in nacionalne pluralnosti posebna dragocenost slovenske države ter živa skupnost mnogih prepletenih različnosti ob spoštovanju in razumevanju razlik, korenin in zgodovinskih dejstev.

»Slovenci imamo marsikaj za povedati, a žal prepogosto molčimo«

Slavnostni govornik prireditve je bil akademik Jože Pirjevec, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. V svojem nagovoru je povedal, da je bil Vratuša njegov mentor in dober prijatelj. Opisal ga je kot človeka velikega talenta in srca, kozmopolita, hkrati pa močno vezanega na Prekmurje.

V intervjuju z njim ga je ganil čustveni naboj, s katerim je pripovedoval o otroštvu v Dolnjih Slavečih. Želel se je naučiti jezikov in se tega lotil kot samouk. Odskočna deska za njegovo politično in diplomatsko kariero je bila italijanščina. Po osvoboditvi je postal ambasador Osvobodilne fronte v Milanu, kjer je prevzel ilegalno ime profesor Urban. Narodna viža »Sem ribič Urban, po celem svetu znan«, po kateri si je nadel ime, je nosila tudi napoved njegove usode. Kot izvedenec za Italijo se je po vojni znašel v vrhu jugoslovanske politike.

Pirjevec je izpostavil, s kakšno ljubeznijo je Vratuša pripovedoval o nastanku vrta, povezanem s tragedijo matere, ki je v spomin na padla sinova, ki sta ostala brez groba, posadila vrbi žalujki. Današnji vrt na Petanjcih vidi kot simbol oproščanja, miru in sožitja ter kot kraj blagostanja, oddiha in ustvarjalnosti. Danes je eden pomembnih pokazateljev, kaj naj bi bila celotna Slovenija: kraj notranjega miru, urejenega in pravičnega socialnega sistema ter mednarodnega dialoga.

»Če si majhen, moraš govoriti, da te opazijo, če seveda imaš kaj za povedati,« je poudaril Pirjevec in dodal, da imamo Slovenci glede na zgodovinsko izkušnjo marsikaj povedati, a žal prepogosto molčimo. Letošnja 85. obletnica OF in 35. obletnica države govorita o ponosu in zrelosti naše države. Postavili smo se po robu tujim silam, ki so nas želele zasužnjiti, leta 1991 pa smo se uprli Jugoslovanski ljudski armadi – obakrat smo zmagali.

V zadnjih treh desetletjih se po njegovem mnenju tudi Zahod ni posebej izkazal. Evropska unija je v globoki eksistencialni in gospodarski krizi. Živimo v času, ko tradicionalna pravila igre v mednarodnem političnem življenju ne veljajo več. »Treba bo najti nova ravnovesja in pravila. Bo v tem nelahkem podvigu znala Slovenija sodelovati? Razen priznanja Palestine se doslej ni posebej izpostavila. Odkriti moramo znova pogum, ki smo ga iskali v našem narodnoosvobodilnem in osamosvojitvenem boju, če hočemo ustvariti v naši domovini tisto držo, ki naj bo odraz vrta na Petanjcih in njegovih vrednot,« je zaključil Pirjevec.

Slovesni zaključek Vratuševega leta

S slovesnostjo je Ustanova zaokrožila lansko Vratuševo leto, ki se je pričelo s simpozijem o njegovem življenju in delu februarja lani, proti koncu leta pa so trajni spomin nanj počastili s spominsko ploščo na njegovi domačiji v Dolnjih Slavečih. Z njo se je simbolno sklenila velika zgodba dobrega prekmurskega človeka velikega duha in toplega srca, ki se je na simbolen način vrnil na začetek svoje, ne vedno prijetne, »velike bele ceste«.

Vratuševo monografijo, ki jo je uredil Marko Jesenšek, je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Na 268 straneh obravnava različne tematike, povezane z akademikom, ki je bil neomajno zvest življenjskim in delovnim vrednotam ter idealom, ki so mu jih določale slovenske in prekmurske korenine.

Monografija je dostopna na povezavi:
https://www.sazu.si/uploads/files/pdfupload/Knjiga/Vratuseva/Vratu%C5%A1eva%20monografija_mali.pdf

Obletnica Ustanove v okviru premisleka o naši zgodovini

Ustanova bo 30. obletnico obeležila na različne načine: z dokumentarnim filmom, ki nastaja v sodelovanju z RTV Slovenija, jubilejnim zbornikom, stalno reprezentativno razstavo, osveženim dolgoročnim razvojem Vrta spominov in tovarištva ter osrednjo svečano akademijo.

»Obletnico bomo umeščali v okvir premisleka o naši zgodovini, o slovenskem uporništvu, loku zgodovinskih dogajanj od 19. stoletja do današnjih dni ter v okvir zgodovinsko povezanih obletnic – 85. obletnice začetka upora in ustanovitve OF ter 35. obletnice osamosvojitve,« je povedal predsednik Ustanove Marjan Šiftar.

Izseke iz monografije je na slovesnosti brala Teja Rituper iz Gledališke šole ZKTŠ Murska Sobota in dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, na cimbalah je nastopil Andi Sobočan. Prireditev je povezoval Beno Langner.

Posnetek slovesnosti: