Gost 96. Vanekovega večera z naslovom »Mediji – četrta veja oblasti?«, ki je 19. novembra v organizaciji Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija potekal v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, je bil sociolog, novinar in publicist dr. Ali Žerdin. V pogovoru s Slavkom Bobovnikom sta obdelala svetovno politično dogajanje, vlogo in pomen medijev nekoč in danes, muzej tiska, ki ga Žerdin vzpostavlja, ter obelodanila več zanimivih zgodb.

Prekmurske in novinarske korenine
Ali Žerdin je po očetu povezan s Prekmurjem, natančneje z Žižki. V Prekmurje se vrača vsaj enkrat letno, ko imajo, kot je uvodoma pojasnil, redna letna družinska srečanja in vsakih deset let kongrese razširjene družine. Njegov oče Feri Žerdin je bil novinar in urednik, znan kot veliki šaljivec, pri svojem delu pa vedno zelo resen. Na vprašanje, kako danes v Ljubljani gledajo na Prekmurje oziroma ali je to še vedno “slovenska Sibirija”, je odgovoril, da tega izraza do pred kratkim sploh ni poznal in da ne drži. Prekmurje Ljubljančani povezujejo z glasbo, območjem nekdanje socialistične industrije, ki je sicer propadla, a je doživela gospodarski preporod, pokrajino, kjer Romi in večinsko prebivalstvo živijo v sožitju, ter prvim predsednikom Republike Slovenije, ki izvira od tod.

Od Radia Študent, Mladine in Dnevnika do Sobotne priloge Dela
Žerdin je predstavil tudi svojo novinarsko pot. Začel je kot novinar na Radiu Študent, nato pa je organsko prestopil v Mladino. Ko ga je pred bankomatom nagovoril urednik Dnevnika in mu ponudil službo na sobotni prilogi Dnevnika, je to sprejel zaradi ugodne plače in dejstva, da je bila priloga, ki so jo želeli razširiti, idealen prostor za novinarsko inovativnost. Iz Dnevnika ga je pot vodila na Delo, kjer je danes urednik Sobotne priloge. O novinarstvu nekoč je povedal, da so bile do 90. let točno določene teme, o katerih se ni smelo pisati. Kot odgovorni urednik nikoli ni bil na sodišču in se mu ni bilo potrebno zagovarjati, za razliko od očeta, ki se je moral večkrat zagovarjati zaradi testiranja meja svobode, predvsem zaradi domnevnih razžalitev.

Evropa je že 60 let Trnuljčica
V okviru Žerdinovega analitičnega spremljanja slovenske notranje politike ter družbenopolitičnih razmer v svetu sta se dotaknila tudi politike in vojne v Izraelu. Dogajanje v Gazi je Žerdin označil za zločin vseh zločinov, najhujše možno dejanje – torej genocid. »Če so tarča izraelskih napadov šole in druge izobraževalne institucije, pekarne, trgovine z živili in bolnišnice, je to genocid in ne obračun s teroristično skupino,« je bil jasen. Dodal je, da stalne članice Varnostnega sveta niso neposredno v vojni, a so odgovorne za spopade, ki se dogajajo na periferiji.

Evropa po eni strani določa številna pravila, skrbi za varstvo osebnih podatkov, človekove pravice in zeleni prehod, po drugi strani pa si ni pripravljena priznati, kaj se dogaja na njenih mejah. Na obali Mediterana, od koder izvira pomemben del evropske civilizacije, se dogaja genocid, a ničesar ne ukrenemo. Dotaknila sta se tudi zelenega prehoda, ki postaja vse bolj “rjav”. Izpostavila sta, da 98 odstotkov sončnih panelov in večina njihovih sestavnih delov izvira iz Kitajske. Opozoril je, da v Evropi še vedno vlada prikriti rasizem in podcenjevanje drugih, denimo predstava, da rumena rasa ni dorasla temu, kar zmore evropski beli človek. Po drugi strani pa je navedel podatek, da je zahtevnost znanja angleškega jezika na maturi za dijake na Kitajskem višja kot na maturi iz angleščine v ZDA. »Včasih je bila Evropa inovativni del sveta, zdaj pa je že 60 let Trnuljčica, ki je lepa, a spančka,« je pripomnil. Govora je bilo tudi o korupciji in orožarskih poslih.

Aktualno romsko problematiko na Dolenjskem Žerdin raje opisuje kot vprašanje organiziranega kriminala kot romsko problematiko. Po njegovih besedah tam potekajo trgovina z narkotiki, orožjem, prostitucija, pranje denarja in sistematično nespoštovanje zakonodaje. Jedro težave je organizirani kriminal, ki bi moral biti ustavljen, a zaradi strahu pred različnimi očitki ni bil.

Mediji niso četrta veja oblasti, a novinarji še vedno dobro funkcionirajo
O novinarstvu meni, da mediji niso četrta veja oblasti in da novinarski ceh dobro funkcionira, čeprav socialna omrežja profesionalnim novinarjem odvzemajo bralce, gledalce in poslušalce. To se kaže v upadu časopisnih naklad ter padcu gledanosti in poslušanosti. Razložil je, da so profesionalni novinarji zavezani novinarski etiki in napačno informacijo dojemajo kot poklicno katastrofo; na družabnih omrežjih pa je napaka pogosto naklepna laž, katere namen je povečati število klikov. Napačna dejstva so v spletnih omrežjih pogosto zavestno napačne trditve in sestavni del tovrstnih »novic«. V razpravi je na vprašanje, kako v poplavi informacij in različnih prikazov stanja najti resnico, odgovoril s prispodobo o kuhanju šnopsa: tako kot je pri šnopsu potrebna večkratna destilacija, je treba tudi informacije večkrat »prečistiti«.

Bobovnik je omenil, da je v Sloveniji trenutno 347 podcastov. Po Žerdinovem mnenju so lahko znak demokratizacije medijske scene, na kateri je nekoč vladal monopol. Veliko podcastov je zanimivih, tehtnih, kakovostnih in zanesljivih, hkrati pa obstaja tudi veliko slabih, kjer samooklicani vplivneži delijo »modrosti« brez potrebnih znanj ali kvalifikacij.

Muzej časopisnih dinozavrov
Žerdin je pojasnil tudi, kako je nastala ideja o muzeju tiska, ki ga vzpostavlja. Na bolšjem sejmu v Ljubljani je naletel na izvod časopisa Marburger Zeitung iz leta 1941 s Hitlerjevo fotografijo na naslovnici. Časopis je kupil, nato pa začel zbirati časopise s Titom na naslovnici. Sledili so časopisi s papeži in drugimi zgodovinskimi osebnostmi. Časopise zbira z vsega sveta. Nabralo se jih je že veliko, zato jih združuje v muzej tiska, ki ga vztrajno in strastno bogati. Muzej je postal znan in spoštovan, kar potrjujejo tematske razstave v Cankarjevem domu, na Dunaju in drugje.

Dr. Ali Žerdin – sociolog, novinar in publicist
Dr. Ali Žerdin (1965) se je z novinarstvom ukvarjal že kot študent sociologije na Fakulteti za družbene vede. Sodeloval je s časopisom Tribuna, bil legendarni novinar in odgovorni urednik na Radiu Študent v njegovih najbolj viharnih časih (sredi 80. let), kot novinar in namestnik odgovornega urednika je pustil vidne sledi v tedniku Mladina, deloval je kot urednik priloge Objektiv in odgovorni urednik časnika Dnevnik. Od leta 2010 je urednik legendarne Sobotne priloge Dela, posebne priloge, ki je mnogo več kot zgolj fizična priloga, saj ji kot urednik in avtor uvodnikov daje prepoznaven in privlačen značaj. Leta 2008 je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije.

Kot pronicljiv opazovalec in analitik notranjepolitičnih razmer se je uveljavil z doktorsko disertacijo Vpliv zamenjave politične elite na omrežje ekonomske elite (2012), za katero je prejel Klinarjevo priznanje za najboljšo disertacijo. Je tudi avtor številnih knjižnih del, med drugim MMXXI: Leto nevarnih mutacij, Ujetniki omrežij, MMXX: Leto nevarne bližine in France Bučar. Njegova najnovejša knjiga Junaki dela so utrujeni je poseben zbornik spominov na novinarja, rudarja, urednika in mornarja Ferija Žerdina – poklon prekmurskim koreninam, očetu in njegovemu delu ob 90. obletnici njegovega rojstva. Povezanost s časopisno dejavnostjo potrjuje tudi večdesetletno zbiranje starih časopisov in revij o pomembnejših medijskih dogodkih v svetovni in domači zgodovini, kar že dolgo ni več zgolj njegova prostočasna dejavnost.

Besedilo: Ksenija Glažar
Foto: Niko Čergöli