Petanjci, 10. september 2026
Izjava za javnost

V Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija pozorno spremljamo razprave v Državnem zboru (DZ) o dopolnjevanju in spreminjanju zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (RS). Pozdravili smo dopolnitev, ki jo je DZ sprejel v prejšnjem mandatu o dopolnitvi zakonske opredelitve imena »prekmurskega praznika«, ker je pomenila (končno) uresničitev široko sprejetega širšega poimenovanja tega praznika v okviru obeleževanja 100. obletnice sprejema odločitve na pariški mirovni konferenci o usodi Prekmurja leta 2019.

Naša Ustanova je bila od začetka priprav v letu 2018 aktivno in intenzivno vključena v aktivnosti v zvezi z obeleževanjem tega jubileja, vključno z razpravami o dopolnjevanju zakonske opredelitve praznika. Zato smo izjemno negativno presenečeni ob predlogu in sprejetju amandmaja, s katerim bi se naj spremenili zakonski opredelitvi »primorskega« in »prekmurskega« praznika, ob ignoriranju utemeljenih opozoril ZPK DZ in obstrukciji poslancev sedanjih treh opozicijskih strank, brez upoštevanja kakršnih koli resnih vsebinskih argumentov in utemeljitev.

Kot take nikakor ni možno sprejeti netočne in zavajajoče obrazložitve amandmaja za črtanje zakonske dopolnitve o »priključitvi Prekmurja«, da se »zgolj v izvorno obliko poimenovanja vrača tudi praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter vrnitev Primorske k matični domovini…. Od leta 2005 se je v Sloveniji … ustalilo enotno praznovanje, ki je za spominjanje in spoštovanje njune vsebine tako zelo pomembno. … Poimenovanje praznikov je ostalo nespremenjeno skoraj 20 let, državljani pa so praznika s svojima imenoma dobro sprejeli.«

Sprašujemo se, ali predlagatelji amandmaja ne poznajo ali namenoma ignorirajo zaključno Poročilo o obeleževanju 100. obletnice, ki so ga leta 2020 sprejeli Odbor za obeleževanje 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, Svet pomurske razvojne regije in Častni odbor, ki ga je imenovala Vlada RS, ter vse, kar je bilo povezano z obeleževanjem 100. obletnice in takrat široko sprejeto širšo opredelitev »prekmurskega praznika«.

Upravičeno se sprašujemo, v imenu koga in česa je utemeljen obravnavani amandma, in ugotavljamo, da ponovno ignorirajo ustavno določbo, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (82. člen), kar pa jih ne odvezuje spoštovanja Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel DZ že pred leti in bi morala biti ena temeljnih zavezujočih osnov delovanja DZ in tudi vlade, in tako vsiljujejo rešitve brez kakršnih koli predhodnih razprav z neposredno prizadetimi, preverjanjem podpore na terenu na Primorskem in v Prekmurju, kakor tudi ne posvetov s stroko. Tako tudi v tem primeru gre za brezobzirno uporabo formalizirane politične moči in to po skrajšanih oziroma hitrih zakonodajnih postopkih, ko za njih ni nobenih utemeljenih razlogov.

Ob zaključku pa naj poudarimo, da je osrednji spomenik, postavljen v Murski Soboti ob praznovanju 100. obletnice sprejema odločitve na pariški mirovni konferenci o usodi Prekmurja, posvečen: »priključitvi Prekmurja in združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.«

Uprava Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija
Marjan Šiftar, predsednik

Obeleževanje 100. obletnice je bil uspešen večplasten in večpomenski projekt, ker je bil zastavljen od vsega začetka v programskem, organizacijskem, logističnem in kadrovsko-institucionalnem pogledu kot projekt, ki je temeljil na celovitih in jasno opredeljenih izhodiščih, polnem soglasju pomurskih občin in njihovem jasno opredeljenem mandatu Odboru za obeleževanje 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (v nadaljevanju 100. obletnica, Odbor) in aktivnem sodelovanju državnih organov.

Vlada RS je med drugim s sklepom 25. aprila 2019 imenovala tudi poseben Častni odbor za obeleževanje 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (v nadaljevanju Častni odbor), ki ga je vodil predsednik vlade, njegovi člani pa so bili ministri, člani Odbora, poslanci, predstavniki državnih, kulturnih in drugih organizacij.

Odbor je že v zgodnji fazi priprav obeleževanja obravnaval zakonsko opredelitev »prekmurskega praznika« in na podlagi tudi dobljenih pisnih pobud sprejel stališče, da je preozka, ker zajema le etnični in ne tudi geografski vidik, ter pobudo, da bi jo bilo utemeljeno razširiti. Z njo so bili v letih 2018/2019 delovno seznanjeni predsednik vlade, predsednik DZ in ministri, da bi z njo ob etničnem poudarili tudi geografski vidik odločitve, ki je bila sprejeta na pariški mirovni konferenci, in z njo celovito potrdili zgodovinske in geografske okoliščine, večplastno multikulturnost Prekmurja, ali povedano na kratko: šlo je za priključitev enega dela dotedanje države (Ogrska) k drugi državi (Kraljevini SHS), na katerem so bili večinsko prebivalstvo Slovenci.

Odbor je to razširjeno opredelitev dosledno uporabljal za obeleževanje praznika. Bila je tudi javno sprejeta in dejansko uporabljana v dejavnosti številnih deležnikov, ki so aktivno sodelovali ali organizirali različne aktivnosti v okviru obeleževanja 100. obletnice, podprl pa jo je tudi Častni odbor.

Odbor je pripravil celovito Poročilo o obeleževanju 100. obletnice, ki sta ga leta 2020 sprejela oziroma potrdila Svet pomurske razvojne regije in Častni odbor. Eden od zaključkov tega poročila je tudi prepričanje, da se bo nadaljevala aktivnost za dopolnitev zakonske opredelitve »prekmurskega praznika«.

Tudi Vlada RS je v svojem uradnem dokumentu, obrazložitvi sklepa o imenovanju Častnega odbora, že govorila o »priključitvi« Prekmurja.

Osrednji spomenik ob 100. obletnici, ki je bil postavljen v Murski Soboti, je posvečen, kot je zapisano na njem: »priključitvi Prekmurja in združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.«