Petanjci, 7. julij 2026

Zbornik ob 30-letnici Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija: 1996–2026

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je bila ustanovljena v začetku julija 1996. V treh desetletjih svojega razgibanega delovanja je postala v javnosti prepoznavna kot eden osrednjih stebrov kulturnega, znanstvenega in družbenega življenja v pokrajini ob Muri. Ob številnih dogodkih v počastitev jubileja je izšel tudi zbornik s pregledom njenih dosežkov v treh desetletjih, ki ob pogledu nazaj, na prehojeno pot, prinaša tudi razmislek o prihodnosti.

Zbornik z več kot 300 enot slikovnega gradiva

»Kot nakazuje že naslov zbornika, je Ustanova trdno zasidrana v svoj lokalni prostor, s svojo humanistično vizijo in s svojim poslanstvom, temelječim na vrednotah miru in sodelovanja, pa sega mnogo širše v slovenski in tudi mednarodni prostor. Izhodišče, iz katerega je ob koncu prejšnjega tisočletja zrasla, je seveda »Vrt spominov in tovarištva«, ob prispodobi v naslovu zbornika se nanj navezuje tudi ozadje posameznih poglavij, ki ga tvorijo podobe drevesnih listov dreves iz Vrta,« pravi urednik zbornika Nino Flisar. Pod oblikovanje zbornika, v katerem je več kot 300 enot slikovnega gradiva, ki ponazarja široko paleto aktivnosti Ustanove in obsega več kot 250 strani, se je podpisal priznani mariborski grafični oblikovalec Uroš Lehner.

Promotor humanističnih vrednot miru in sožitja

V zbornik nas vpelje uvodnik Marjana Šiftarja, predsednika uprave, ki v zaključku poudari: »Verjamemo, da Ustanova vstopa v četrto desetletje z bogatimi izkušnjami ter dobrimi in širše družbeno priznanimi rezultati, ki so realna spodbudna podlaga in opora našemu optimizmu za naprej.« Sledi predstavitev dveh markantnih osebnosti, očetov Ustanove, dr. Vaneka Šiftarja in dr. Antona Vratuše, ki sta smelo začrtala delovanje Ustanove. S svojim zgledom in vrednotami sta jo utemeljila kot družbeno odgovorno institucijo, ki mora in zmore prisluhniti potrebam svojega okolja in je promotor humanističnih vrednot miru in sožitja na državni in mednarodni ravni.

Obsežna kronologija

Osrednji del zbornika tvori obširna kronologija delovanja od leta 1996 do 2026, zabeleženih je okrog 700 različnih dogodkov. Nanizani so po letih in mesecih s kratkim opisom, ob njih pa so medijski odmevi iz slovenskih časnikov in fotografski utrinki z njih, kar nazorno priča o njihovi izvedbi ter tehtnosti in pomenu za duhovno, intelektualno in kulturno življenje Prekmurja in regije. Obenem pa je zbrano gradivo dokaz o veliki količini dela in angažmaja, ki je bila vložena v to razgibano in raznoliko delovanje Ustanove.

Spomini v delovanje Ustanove vključenih ljudi

Izpostaviti velja poglavje Ustanova s(m)o ljudje, v njem so zbrana razmišljanja, pogledi in spomini najrazličnejših ljudi, ki so bili v 30 letih tako ali drugače vključeni v delovanje Ustanove. Gre za zapise o Prekmurju in njegovi identiteti, Vrtu, Ustanovi in sodelovanju pri njenih aktivnostih. Prebiranje besedil sedemnajstih uglednih osebnosti, med njimi tudi treh predsednikov Republike Slovenije, Milana Kučana, dr. Danila Türka in dr. Nataše Pirc Musar, ter treh daljših besedil izpod peres generalmajorja Ladislava Lipiča, dr. Ota Lutharja in pisatelja Dušana Šarotarja, so dragocen dokument o vraščenosti Ustanove v družbeni in kulturni prostor Prekmurja, Pomurja, Slovenije in tudi zamejstva.

Predstavljene številne dejavnosti, projekti in dogodki Ustanove

V zborniku so predstavljene tudi temeljne dejavnosti, osrednji projekti, dolgoletni tradicionalni in vsi drugi dogodki, ki so skozi leta oblikovali podobo Ustanove in njeno prepoznavnost v širši javnosti. Seveda je predstavljen tudi »Vrt spominov in tovarištva« v vsem svojem simbolnem in botaničnem pomenu ter bogata založniška dejavnost, ki obsega vse od zbornikov simpozijev, zgodovinskih in slovstvenih študij pa vse do vodnikov in leposlovja. Vsega skupaj je izšlo okrog 50 publikacij. Poimensko pa so zabeleženi vsi ustanovitelji, partnerji in podporniki ter tudi vsi posamezniki in posameznice, ki so skozi tri desetletja delovali v organih Ustanove.

Vabljeni k prebiranju zbornika ob 30-letnici Ustanove, ki priča o njenem razvejanem in angažiranem delovanju, ki je trdno ukoreninjeno v svoje okolje. Z njim, kot zapiše Franci Just na zavihku knjige, obeležujemo »jubilej vztrajnosti ideje ter zvestobe prostoru in ljudem«.

»Včasih se zdi, da majhni in obrobni prostori ne morejo nositi velikih zgodb. Toda prav Prekmurje je vedno znova dokazovalo nasprotno: da so t. i. obrobja le zemljepisne kategorije, sicer pa ustvarjalna stičišča različnih jezikov in kultur. Zato so se lahko tu izoblikovale trdožive in globoko občutene oblike kulturnega spomina in raznolikosti. Ustanova je to razumela. Zato njeno delo, čeprav globoko ukoreninjeno v domači zemlji, nikoli ni bilo lokalno. Njeno tridesetletno delovanje je dokaz, da tudi zunaj velikih središč nastajajo pomembna kulturna dejanja, ki ostajajo trajen del slovenskega kulturnega prostora.«

Franci Just, Trdne korenine in razvejana krošnja, Zbornik ob 30-letnici Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija: 1996–2026

Nino Flisar je pesnik, prevajalec, bibliotekar, publicist in urednik. Od leta 2001 do leta 2006 je bil urednik pri Študentski založbi Litera, nato je nekaj časa deloval pri založbi Subkulturni azil, najdaljše obdobje, od leta 2006 do 2022, pa je bil urednik pri založbi Pivec, pri kateri je uredil nad 100 izdaj. Je dolgoletni koordinator Pesniškega turnirja in avtor projektov Pesniški vrtiljak in Poezija na mestnih ulicah. V zadnjih desetih letih je organiziral, moderiral ali zasnoval več kot 200 prireditev na področju literature in knjig. Trenutno službuje v Univerzitetni knjižnici Maribor kot bibliotekar na domoznanskem oddelku.

Besedilo: Ksenija Glažar

Zbornik: Zbornik ob 30-letnici Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija 1996–2026 (PDF)