Petanjci, 6. avgust 2026
Zveza Romov Slovenije je v sodelovanju z Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija in drugimi organizacijami ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida – Samudaripen – v drugi svetovni vojni pripravila spominsko slovesnost.
V Hotelu Zvezda v Murski Soboti je 4. avgusta 2026 potekala slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve holokavsta. V noči z 2. na 3. avgust 1944 so nacisti v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau likvidirali t. i. »ciganski tabor«. Spominska slovesnost v Murski Soboti je bila posvečena ohranjanju zgodovinskega spomina na romske žrtve genocida in razmisleku o položaju romske skupnosti danes, ob 35-letnici samostojnosti Republike Slovenije.
Romi pogosto grešni kozli in priročna tarča
Predsednik Zveze Romov Slovenije mag. Jožek Horvat Muc je v svojem nagovoru poudaril, da razprave o genocidu nad Romi neposredno vplivajo na razumevanje človekovih pravic, zgodovinskega spomina in položaja romske skupnosti v sodobni Evropi. Nepriznavanje ali marginalizacija tega genocida ima večplastne posledice. Ustvarja zgodovinsko nevidnost, ki vodi v občutek institucionalne izključenosti in krepi nezaupanje Romov do državnih institucij. Opozoril je tudi na reproduciranje stereotipov, kar je še posebej problematično v času, ko nekatere politične sile v Evropi gradijo svojo legitimnost na varnostnih politikah, ki pogosto nesorazmerno ciljajo romske skupnosti. V političnem smislu nepriznavanje genocida slabi evropsko zavezanost vrednotam, ki jih zagovarja Evropska unija: človekovemu dostojanstvu, enakosti in zaščiti manjšin. Spomin na genocid nad Romi zato ni zgolj zgodovinsko vprašanje, temveč politično orodje za preprečevanje ponavljanja diskriminatornih praks.
Kot pravi, je »priznanje, da genocid nad Romi ni le dejanje zgodovinske pravičnosti, temveč nujen pogoj za gradnjo vključujoče družbe. Brez priznanja preteklega nasilja obstaja večja verjetnost, da se bodo vzorci izključevanja in represije v novih oblikah nadaljevali tudi v sedanjosti. Razumevanje preteklosti zato deluje kot zaščita demokracije in človekovih pravic v prihodnosti.« Dodal je, da antiromizem ni nov pojav. Romi so bili pogosto predstavljeni kot »drugačni«, »nevarni« ali »neprilagodljivi«. Ko družba doživlja gospodarsko krizo, rast neenakosti, stanovanjsko stisko in občutek izgube nadzora, pogosto išče »grešne kozle«. Romi so zaradi svoje vidnosti in socialne izključenosti pogosto postali priročna tarča. Po letu 2005, zlasti po vzponu družbenih omrežij, se je sovražni govor hitro širil, uredniškega nadzora je bilo manj, algoritmi pa nagrajujejo konflikt. V Sloveniji je položaj specifičen zaradi geografske koncentracije romskih skupnosti, predvsem na Dolenjskem, v Beli krajini in Prekmurju. Poudaril je, da je romska problematika prerasla v družbeno problematiko.
Trajen opomin zoper rasizem, diskriminacijo in genocide
Predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Marjan Šiftar je povedal, da gre za spoštljiv, večplastno pomemben spomin in trajen opomin, ki ga moramo vedno znova obnavljati kot glasen klic proti rasizmu, diskriminaciji in genocidom, ki so med nami tudi danes.
»To je naša še kako močna zaveza človekoljubnosti in moralna spodbuda. Da tudi danes in tukaj izražamo ter krepimo naše nezadovoljstvo, zavračanje in obsodbo vseh genocidnih ravnanj in vseh, ki jih izvajajo, podpirajo ali se ob njih sprenevedajo,« je dodal.
Gaza in nadaljujoči se genocid, kot pravi, niso več med osrednjimi medijskimi temami, vendar se genocid nadaljuje. Zato je toliko pomembnejše ohranjanje jasnega zgodovinskega spomina na tragična dogajanja med drugo svetovno vojno. Spominske slovesnosti so več kot primerna priložnost, da se vprašamo, ali se in kako se spopadamo z različnimi oblikami sodobnega fašizma, »fašistične politične kulture« in »antiantifašizma«.
Pozval je k ohranjanju in varovanju zgodovinskega spomina na čas, ko je velika antifašistična koalicija vojaško premagala nacifašizem, ter na temelje, na katerih je bila zgrajena povojna Evropa. Prav tako je pozval k razmisleku o razlogih za razpad te velike koalicije, o aktualnosti antifašizma danes ter k glasnejšemu nasprotovanju oboroževanju, novi oboroževalni tekmi, vojnam v soseščini in po svetu ter sodobnemu imperializmu. Zavzel se je za mir, za oživitev globalnih prizadevanj za razoroževanje, za svet brez jedrskega orožja, za omejevanje vpliva orožarske industrije na državne in mednarodne odnose, za odpravo dvojnih meril in hipokrizije ter za spoštovanje mednarodnega prava in temeljnih načel Splošne deklaracije človekovih pravic, da bi bil »človek človeku človek«.
»O marsičem bi lahko in morali govoriti tudi danes, ob 35. obletnici naše države in življenju romske skupnosti v njej, pa tudi o obdobju po letošnjih parlamentarnih volitvah, ko se želi ponovno uresničevati ideja t. i. druge republike. Ponovno se aktualizira vprašanje, na kateri strani zgodovine bo kdo stal in ostal zapisan. Bomo ostali na pravi strani zgodovine tudi pri obsodbi genocida nad Palestinci? V imenu koga, s čigavim mandatom ter v imenu katerih moralnih, pravnih in občečloveških vrednot sedanja vladajoča koalicija spreminja odnos do izraelskega režima in genocida, ki ga izvaja, ter ob tem pozablja na našo lastno zgodovinsko izkušnjo, ko smo bili Slovenci – in Romi – sami obsojeni na izgubo svoje nacionalne identitete in tudi fizično izginotje,« je še dejal Šiftar.
V Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih raste gorski javor, ki so ga skupaj z mednarodno priznanim romologom dr. Dragoljubom Ackovićem zasadili v trajni spomin na romske žrtve genocida 6. avgusta 2021.
Obljube Romom so največkrat preslišane
Zbrane je pozdravil tudi podžupan Mestne občine Murska Sobota Jure Lang, ki je poudaril, da imajo v mestni občini na področju vključevanja romske skupnosti dolgoletno tradicijo sodelovanja. Izpostavil je številne pomembne romske institucije. Dodal je, da je ohranjanje spomina na romske žrtve zgodovinska dolžnost sedanjih in prihodnjih generacij ter obveza, da se podobna grozodejstva ne bi nikoli več ponovila.
Sledila je razprava na temo »35 let po osamosvojitvi: romska skupnost med spominom na genocid in vprašanjem družbene enakosti Romov«, v kateri so sodelovali namestnik varuhinje človekovih pravic Miha Horvat, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, dr. Vera Klopčič iz Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, dr. Damir Josipovič z Inštituta za narodnostna vprašanja ter mag. Jožek Horvat Muc, predsednik Evropske romske zveze.
Razprava je bila posvečena zgodovinskemu spominu, razmisleku o položaju romske skupnosti v Sloveniji ter izzivom pri zagotavljanju enakih možnosti in človekovih pravic. Udeleženci so se dotaknili pravnih podlag, številnih neizpolnjenih obljub, problemov in možnih rešitev, strokovnih analiz ter sprejetih stališč. Predstavili so vrsto predlogov, ki jih je treba uresničiti tako na ravni vsakokratne oblasti, ki nosi največjo odgovornost za stanje, kot tudi med večinskim in manjšinskim prebivalstvom.
Kot so poudarili, so obljube Romom največkrat preslišane. Morda jih je slišati tik pred volitvami, nato pa hitro zbledijo zaradi strahu pred izgubo glasov večinskega volilnega telesa, če bi bila pozornost, namenjena socialno, ekonomsko in sicer diskriminiranim Romom, prevelika. Problemi, njihovi vzroki in možne rešitve so že dolgo znani, vendar doslej nobena vlada ni pokazala dovolj politične volje in poguma za sistemsko reševanje teh vprašanj. Na robu družbe niso le Romi, temveč tudi približno 400 tisoč socialno šibkih državljanov. Ob tem je bilo izpostavljeno tudi stališče, da se po mnenju razpravljavcev genocid v Gazi ne razlikuje od genocidov v Auschwitzu ali Srebrenici, zato bi morali skupno obeleževati spomin na vse genocide iz preteklosti in sedanjosti.
Kulturni program in razstava
Dogodek so s kulturnim programom obogatili pevka Nina Brasseuer in prijatelji ter Tia Rošer, Lara Kovač in Mark Kolar z recitacijami. Ob koncu prireditve so odprli razstavo »Vpliv genocida nad Romi v drugi svetovni vojni na knjižno ustvarjalnost romskih in neromskih avtorjev«.
Besedilo: Ksenija Glažar
Fotografije: Moji mediji
