Murska Sobota, 28. avgust 2018. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Pokrajinska in študijska knjižnica ter Društvo general Maister, so pripravili domoznanski večer. Na katerem je dr. Klaudija Sedar govorila o takoimenovani bogojinski resoluciji, zlasti o napačnih informacijah, kdaj je resulucija bila sprejeta. Bogojinska resolucija ni bila sprejeta kot se je zmotno pojavljalo v javnosti 17. avgusta 1919 po zaslugi tedanjega bogojinskega župnika Ivana Baše, marveč 29. avgusta 1926, v času poskusa „hrvatizacije“ Prekmurja. Tedaj so bila dobro obiskana zborovanja (skupaj okoli 15 tisoč udeležencev) v Murski Soboti, Črenšovcih in Bogojini, na katerih so se zoperstavili hrvaškim nameram v Prekmurju.
Podrobnosti o nastanku in datumu objave bogojinske resolucije je predstavila dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice (tudi predsednica našega programskega sveta), ki se s tematiko ukvarja dalj časa in je že leta 2010 objavila v Zgodovinskem časopisu, kako, zakaj in kdaj je nastala bogojinska resolucija.
Dr. Klaudija Sedar, ki proučuje prekmursko kulturno zgodovino, je o bogojinski resoluciji pregledala vse tedanje vire, od prvega časopisa Prijatel naprej in na osnovi tega zaključila, kdaj in zakaj je bila sprejeta bogojinska resolucija oziroma deklaracija. S tem pa ne zanika njenega pomena v tedanjem in tudi sedanjem času in v letu, ko smo tik pred proslavitvijo 100-letnice priključitve Prekmurja matični Sloveniji. Tudi ta domoznanski večer se uvršča v začetek obeleževanja pomembna jubileja v letu 2019, z osrednjim dogajanjem 17. avgusta v Beltincih. Velikemu številu obiskovalcev na domoznanskem večeru je dr. Klaudija Sedar predstavila še več drugih podrobnostih v letih po priključitvi Prekmurja k matični Sloveniji, denimo tudi o agrarni reformi, pa tudi zakaj se niso odločali o ponudbi Madžarske, da bi Prekmurje postalo ena njenih samostojnih županij.
