Vanekov večer v znamenju kulturne dediščine, jezika in zgodovinskega spomina
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je 18. junija v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravila poseben Vanekov večer na temo kulturne dediščine. Gostja večera je bila Majda Potrata, ki je spregovorila o pomenu ohranjanja kulturne dediščine, jezika, bralne kulture in zgodovinskega spomina.
Ob 30. obletnici delovanja je Ustanova najprej pripravila slovesnost ob odprtju razstave Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija – 30 let (1996–2026), katere avtorica je zgodovinarka in dolgoletna direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs. Sledil je pogovorni večer o vlogi in pomenu kulturne dediščine ter Vrtu spominov in tovarištva, ki je potekal v okviru projekta Ohranimo dediščino podeželja v okviru Javnega poziva EKSRP LAS Goričko do leta 2027. Projekt z akronimom Korenine povezuje različne deležnike s področja kulturne dediščine v Prekmurju oziroma na Goričkem.
Vrt v Petanjcih – pomemben del dediščine sveta ob Muri
Vrt spominov in tovarištva v Petanjcih je zaščiten kulturni spomenik in del mreže botaničnih vrtov in arboretumov Slovenije. Je tudi nepogrešljiva točka več kolesarskih poti, izhodišče Keplerjeve zvezdne pohodne poti ter sedež Raziskovalne postaje ZRC SAZU Prekmurje. Predstavlja pomemben del kulturne dediščine sveta ob Muri in pomurske regije ter prizorišče prepletanja spominov, zgodovine in narave, pa tudi kulturnega, izobraževalnega, raziskovalnega in turističnega življenja v lokalnem in širšem okolju.
Dediščina je del našega vsakdana
Majda Potrata je izpostavila, da kulturna dediščina ni nekaj oddaljenega, temveč je na različne načine del našega vsakdanjega življenja. Predstavila jo je kot temelj identitete posameznika in skupnosti. Poudarila je, da ima simbolno in stvarno vrednost ter je povezana z lokalnim, narodnim in evropskim prostorom. Slovenija ima bogato in raznovrstno kulturno dediščino ter dolgo tradicijo njenega organiziranega varstva, hkrati pa tudi zagotavljanja njene javne dostopnosti posameznikom in skupinam.
Unescova Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine kulturno dediščino razvršča v tri skupine: spomenike, skupine stavb in krajino. Slovenska zakonodaja pa jo deli na nepremično, premično in nesnovno kulturno dediščino.
Nepremično kulturno dediščino sestavljajo nepremičnine ali njihovi deli z dediščinskimi vrednotami. Mednje sodijo arheološka najdišča, stavbe, parki in vrtovi, spominski objekti in kraji, drugi objekti in naprave, naselja in njihovi deli ter kulturna krajina.
Nesnovna kulturna dediščina obsega prakse, predstavitve, izraze, znanja in veščine, ki jih skupnosti in posamezniki prenašajo iz roda v rod ter jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. Z njo so povezane tudi premičnine, kot so inštrumenti, orodja, predmeti, izdelki in artefakti, ter kulturni prostori, v katerih se ta dediščina izvaja ali izraža. V registru je trenutno vpisanih 140 enot, med njimi partizanske pesmi, prekmurske remenke, bralna značka in šotiš.
Kulturna dediščina kot katalizator za prihodnost Evrope
S predsednikom uprave Ustanove Marjanom Šiftarjem sta se dotaknila tudi vprašanja, kako dobro je kulturna dediščina v Prekmurju predstavljena širši javnosti. Opozorila sta na potrebo po celovitejšem pregledu kulturne dediščine v regiji, ki bi bil dostopen domačinom, mladim, obiskovalcem in turistom.
»Kultura je eden ključnih temeljev skupnega življenja in zanjo najbolj državotvoren resor. Zaradi tega, ker ta je narodno tvoren. Tu se državljanska zavest in narodna zavest oblikujeta,« je poudarila Potrata.
Dodala je še, da je težko razumeti odklonilen odnos do kulture in umetnosti, ki se je razkril ob referendumu o dodatku k pokojninam za umetnike, ter ponižujoč odnos do sodobne umetnosti.
Na vladnem portalu je objavljena Strategija kulturne dediščine za obdobje 2020–2023, prav tako Manifest Evropskega zavezništva za dediščino (2020), v katerem je predstavljenih sedem načinov, kako lahko kulturna dediščina deluje kot katalizator prihodnosti Evrope. Manifest je nastal kot odgovor na kulturne, družbene in gospodarske posledice virusne pandemije za ljudi in dediščinsko stroko.
Skrb za dediščino je odgovornost širše skupnosti
V pogovoru z udeleženci dogodka je bilo večkrat poudarjeno, da skrb za dediščino ni le naloga ustanov, temveč odgovornost širše skupnosti. V razpravi so sodelujoči opozorili tudi na pomen prekmurščine, literarne dediščine, javnih spomenikov, likovne umetnosti ter dela galerij in muzejev. Direktorica Galerije Murska Sobota Irma Brodnjak Firbas je povedala, da ima galerija v stalni zbirki več kot 900 umetnin, vendar nima prostora, kjer bi bil reprezentativen izbor stalno na ogled.
»Kultura in z njo umetnost je prostor dialoga in svobode, če ne zdrsneta v ideologizacijo in nacionalizem, kar se je v preteklosti že dogajalo. V hitro spreminjajočem se svetu, v katerem hočeta naše življenje krojiti moč in kapital, je treba graditi pot v prihodnost tudi na vrednotah, temelječih na bogastvu in razsežnostih vseslovenske ter njene pokrajinske kulturne dediščine,« je še povedala Majda Potrata.
Besedilo: Ksenija Glažar
Foto: UŠF
