Uveljavljeni pisatelj Evald Flisar, letos sedemdesetletnik, je zagotovo književnik z najbolj razgibanim življenjepisom, ki se je začel pisati v goričkih Gerlincih, vmes prepotoval vsaj pol zemeljske oble in se bolj ali manj ustalil v Ljubljani.
Na Vanekovem večeru, ki ga je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija pripravila ob 70. obletnici Evalda Flisarja v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici, je Franc Kuzmič sicer naštel avtorjeve najpomembnejše knjižne izdaje, a se bolj osredotočil na drobce, ki so spremljali pisateljevo življenje. Denimo: eno najzahtevnejših del, ki ga je opravljal na poti po svetu, ki jo je začel v Londonu, je bila vožnja podzemne železnice v Avstraliji, je povedal in dodal zanimivost iz učenja angleščine. V London je prišel brez znanja jezika, ki se ga je potlej naučil “na ulici”. Zato ga imajo za domačina, ker je njegova angleščina enaka Angležem, z napakami in dodatki, medtem ko tiste, ki so se jezik učili iz knjig takoj prepoznajo, ker govorijo preveč “pravilno”.Da je postal res vešč v jeziku potrjuje dejstvo, da je bil eden izmed urednikov britanske enciklopedije, ki velja za najprestžnejšo in najbolj verodostojno v Evropi.
Evald Flisar je avtor 15. romanov, 15. dram, le ene pesniške zbirke in številnih drugih objav krajših in daljših tekstov. Njegova dela so prevedena v kar 36 najrazličnejših jezikov na vseh koncih sveta, kjer uprizarjajo tudi njegova dramska besedila. Največ ponatisov je doživel roman Čarovnikov vajenec, najnovejšo knjigo Spogledovanje z dvojnikom pa je po sebnem principu sestavil iz odlomkov iz svojih knjig. Čeprav je odlomke izbiral po naključju, je nastala celovita, zaokrožena zgodba.
Evald Flisar je že dalj časa urednik revije Sodobnost, bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev, od nedavna pa predseduje slovenskemu centru PEN. Življenje in delo Evalda Flisarja je predstavljeno na razstavi v Pokrajinski in študijski knjižnici, ki je bila najprej v večjem obsegu v Narodni in univerzitetni knjižnci v Ljubljani.
Kot zanimivost: njegov starejši, že pokojni brat Dragan Flisar je bil v prvi skupini slovenskih novinarjev in publicistov, ki je leta 1973 obiskala Porabje in svoja zapažanja objavila v knjigi Slovenec sem. In prvi novinar, ki je v “pokojnem” 7D obširno pisal, da v vaseh okoli avstrijske Radgone živi slovenska manjšina.
