ENG

ENG

Nespodobni odvetnik, ki po 64 letih delovne dobe še vedno rad gre vsak dan v službo



Nespodobni odvetnik, ki po 64 letih delovne dobe še vedno rad gre vsak dan v službo

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v torek 22. septembra 2026 v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota na 101. Vanekovem večeru z naslovom Nespodobni odvetnik – v živo gostila legendo slovenskega prava, dr. Petra Čeferina.

Pomembna je telesna pripravljenost in radovednost

V pogovoru z nekdanjim televizijskim voditeljem Slavkom Bobovnikom je Peter Čeferin razkril številne zanimive podrobnosti iz svojega poslovnega in tudi privatnega življenja ter nekatere odmevne kazenske procese iz sodnih dvoran. Njun pogovor je bil prežet s humorjem, ki ga je Čeferin vključil tudi v zapise doživetij v sodnih dvoranah v več knjigah.

Med drugim je povedal, da je vsako starostno obdobje po svoje lepo. Še vedno gre vsak dan v službo, še je v delovnem razmerju in ima trenutno 64 let delovne dobe. Z rednimi obiski fitnesa in igranjem golfa ob koncih tedna skrbi za dobro telesno pripravljenost, pomembno pa se mu zdi tudi izogibanje negativnim čustvom. Ohranil je pomembno lastnost, to je radovednost. »Če nisi radoveden, si v nekem smislu že mrtev,« pravi Čeferin, ki je letos dopolnil 89 let.

V mladih letih se je znašel tudi na drugi strani zakona

V mladih letih je Čeferin kolebal med študijem igre in prava. Ker je bila v pravo vpeta vsa njegova družina, pa tudi stanovali so nasproti pravne fakultete, je zmagalo pravo. Med gledališkim igralcem in pravnikom obstaja, kot pravi, velika podobnost. Dober odvetnik se mora vživeti v notranjost svoje stranke in spoznati tudi njegova čustva. Oba morata biti odlična govornika. Njun govor mora biti logičen, pretresljiv in prepričljiv.

Izpostavil je primer stranke, ki jo je zastopal. Pred 20 leti je umoril dva zaposlena na bencinskih črpalkah. Ugotovil je, da je bil storilec nezakonski sin, ki so ga vsi sovražili, pa tudi on je sovražil ves svet. Ob izreku obsodbe je Čeferin spoznal, da je verjetno prvi človek v življenju te osebe, ki se je zanj zavzel. Z veseljem je sodeloval v projektu z igralci na temo gledališke empatije v sodni dvorani.

Zbranim je izdal, da se je kot študent rad zabaval in popival ter celo pristal na pridržanju do iztreznitve, kar mu je kasneje zelo koristilo, saj je spoznal ljudi z dna družbe in drugo stran zakona.

60 tisoč strank in 30 ton gradiva

Z odvetništvom je začel sprva v Trebnjem, v najeti sobi v gostilni, kar sicer ni običajno. Na vprašanje zakaj ravno tam, je odgovoril, da ker v tem kraju niso imeli odvetnika in ga niso poznali. »Bil sem odvetnik, snažilka, šofer, tajnica, računovodja… vse v enem,« je razložil Čeferin. Nato pa je svojo pisarno preselil v Grosuplje, kjer je živel. Leta 1997 je skupaj s sinovoma nastala današnja odvetniška družba – Odvetniška pisarna Čeferin in partnerji.

V 60-ih letih ocenjuje število svojih strank na kar 60 tisoč. V času svoje odvetniške prakse ni odklonil niti ene stranke. Sodne dokumentacije se je v tem času nabralo za kar 30 ton, kar je že zamajalo temelje stavbe, kjer imajo sedež družbe in jo je zato potrebno sanirati.

Najtežji proces, ki ga je vodil celo do evropskega sodišča

Eden izmed njegovih odmevnejših primerov, ki mu je ostal v spominu, je primer trojnega umora v Rovinju, ko je osumljenec takoj pristal na poligraf in je ta pokazal, da je izključen kot možen krivec. Sorodniku družine, ki je bila umorjena in je stanoval v bližini Rovinja ter bil takrat oficir slovenske vojske, pa je poligraf pokazal, da je verjetni storilec, a so namesto njega priprli mladeniča.

To je bil zanj najtežji proces, z nestrokovno opravljenim delom izvedencev in osebnim preganjanjem izven delovnega časa. Pravi, da je bil tudi datum smrti družine zelo nenatančno določen, osumljeni pa ni imel alibija le za dan umora, za dneve prej in kasneje pa je imel. V tem primeru, ki je bil kot pravi sodna farsa, je moral v času obravnav spremeniti ton in izrazoslovje. Sodne izvedence je označil za vase zaljubljene narcise, s čimer si je prislužil kazen, a se je kasneje pritožil na evropsko sodišče, ki mu je ugodilo in ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila pravico do svobode izražanja, kar je izzvalo bes sodnikov.

Organiziral štiričlansko ekipo, ki je pomagala kosovskim rudarjem

Leta 1989 je sodeloval v odmevnem politično montiranem procesu, ki ga je sprožila SFRJ zoper rudarje iz rudnika Stari trg pri Trepči na Kosovu in kosovskega politika Azema Vllasija ter jih obtožila rušenja državne ureditve Jugoslavije. To je bil zadnji večji politični proces pred razpadom Jugoslavije.

Takrat se je 19 kosovskih rudarjev zaprlo v rudnik v kosovski Mitrovici in stavkalo, dokler ne bi bilo ugodeno njihovim zahtevam. A so jih specialci izvlekli in jih obsodili rušenja ustavne ureditve Jugoslavije, za kar je bila zagrožena najstrožja kazen, smrt.

Čeferin je orisal ozadje sojenja, v katerem so bili udeleženi obsojenci albanske, tožilec romske in sodnik turške narodnosti. V Sloveniji smo takrat zbirali denar za zastopanje rudarjev, a so na koncu prosili za odvetnike, ki bi jih zastopali.

Štiričlansko ekipo je zbral Čeferin, poleg njega so sodelovali še Miha Kozinc, Jože Hribernik in Andrej Razdrih, ki so v Kosovu preživeli 4 mesece. Proces je označil za farso, brez pravne podlage, ki so ga spremljali novinarji iz celega sveta.

Nespodobni odvetnik

Zanimiva je tudi zgodba, po kateri je dobila naslov Čeferinova biografija z naslovom Nespodobni odvetnik. Skupaj s sinom Aleksandrom sta zastopala gospo, ki je bila obtožena umora svojega moža in bombnega napada na sodno dvorano ter bila obsojena na 30 let zapora.

Po razveljavitvi sodbe sta uporabila zakonito procesno možnost, zaradi katere je bila po izteku zakonskega roka izpuščena iz pripora in kasneje na ponovljenem sojenju oproščena. Njuno ravnanje je v pravni javnosti povzročilo veliko razburjenja, njuno ravnanje pa so nekateri označili za »nespodobno« in neetično.

»Želim si, da bi uporabljali več zdrave kmečke pameti«

Dotaknila sta se tudi razmer v pravosodju pri nas. Na vprašanje, kdo je najšibkejši člen, Čeferin odgovarja, da policija svoje delo opravlja korektno, tožilstvo zahteva preiskavo in vloži obtožnico, če se tako odloči, sodišče pa sodi, pogosto pod hudimi pritiski politike, javnosti in medijev.

Sodniki si zaslužijo več spoštovanja in enakopravnost z zakonodajno in izvršilno oblastjo, kot je to zapisano v Ustavi. »Te enakopravnosti med sodno, zakonodajno in izvršilno oblastjo pa ne bo, dokler bodo predstavniki izvršilne oblasti za besedo pravosodje uporabljali besedo krivosodje in dokler bodo predstavniki zakonodajne oblasti za sodnike najvišjega sodišča v državi – ustavnega sodišča uporabljali izraz bedaki. In to nekaznovano,« je bil jasen Čeferin.

Opozoril je tudi, da od državljanov ni mogoče zahtevati spoštovanja zakonov, če so ti napisani nerazumljivo. »V Avstro – Ogrski monarhiji so vsak zakon, preden so ga dali v uradni list, dali prebrat delavcu in kmetu. Če sta ga razumela, so ga objavili,« je še dodal Čeferin.

Po statistiki imamo v Sloveniji precej več sodnikov kot v Evropski uniji, a Čeferin odgovarja, da ta podatek še ne pove veliko. Sodni spisi v nekaterih državah so zapisani le na 3 straneh, v Sloveniji na 10, 20 ali celo več, v Haagu celo na 100 straneh, zato jih je potrebno več. Imamo pa po drugi strani manj odvetnikov.

O vojnah v svetu pravi, da so posledica vladavine diktatorjev, ki so psihopati in sociopati ter da je današnjem času žal pomemben le kapital, ki je vse, človeško življenje pa ni vredno nič. Želi si, da bi uporabljali več zdrave kmečke pameti.

Pogovorni večer, ki je potekal v zelo sproščenem in hudomušnem vzdušju, se je zaključil z branjem zgodbe iz njegove najnovejše, že 13. knjige z naslovom Smeh na sodišču.

Dr. Peter Čeferin sodi med najvidnejše odvetnike druge polovice 20. stoletja pri nas. Študiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1988 doktoriral z disertacijo Odvetnik, njegova neodvisnost nekoč in danes, posebej v Sloveniji. Leta 1993 je v Grosuplju skupaj s sinovoma ustanovil Odvetniško družbo Čeferin, katere direktor je bil v letih 1993–2014.

Več kot dvajset let je delal v organih Odvetniške zbornice Slovenije in bil v letih 1985–89 njen podpredsednik. Bil je član Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Državnega sveta RS ter pomembno prispeval k sprejetju novega Zakona o odvetništvu, in k spremembi zakona o policiji po zgledu ameriške zakonodaje, konkretno k dopolnitvi zakona s členom 50a, in dosegel uzakonitev pravice do zagovornika.

V letih 2003–05 je bil uvrščen med deset najvplivnejših pravnikov v Sloveniji. Odvetniška zbornica Slovenije mu je septembra leta 2014 podelila najvišje priznanje za življenjsko delo, Plaketo dr. Danila Majarona za posebne zasluge pri razvoju odvetništva.

Že dolgo se posveča tudi literarnemu ustvarjanju, zlasti satiri, in ljubiteljski režiji. Je tudi avtor več zbirk kratkih zgodb na temo poklicnih izkušenj. Leta 2018 je izšla njegova biografija v avtorstvu Tadeja Goloba. Leta 2026 je izšla že njegova trinajsta knjiga, zbirka kratkih zgodb Smeh na sodišču.

»Za mene ni lepšega poklica kot braniti nekoga, ki je v stiski, ki je sam in ki nima nikogar drugega….Vedno se vprašam, ali sem za svojega klienta storil vse, kar sem moral in mogel.«
Peter Čeferin

Besedilo: Ksenija Glažar
Fotografije: Darko Dšuban, Moji mediji

Video: Moji mediji

Sorodne novice