14. april 2023 je bil pomemben dan za Ustanovo in Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih!

Ustanovitelj Vrta spominov in tovarištva dr. Vanek Šiftar je sredi šestdesetih let ob pomoči prijateljev in drugih tovarišev v Ljubljani prinesel in v Vrtu zasadil spominsko drevo (navadno amorfo) iz Gramozne jame pri Ljubljani. Italijanski fašisti so v Gramozni jami v letih 1942 in 43 ustrelili 185 talcev ( po ocenah še več), med njimi tudi narodnega heroja Toneta Tomšiča (21. maja 1942. leta).

Vodstvo Ustanove se je že pred časom odločilo, da bo nadomestilo prvotno spominsko drevo iz Gramozne jame, ki je pred tremi leti, pred začetkom covidskega obdobja, končalo svoje življenje. V skladu z dogovorom z vodstvom Mestne občine Ljubljana in vodstvom Mestne organizacije ZZB za vrednote NOB Ljubljana o njegovi nadomestitvi z novo amorfo je bil tudi usklajen datum za slovesno saditev, 14. april 2023.

V sicer rahlem deževnem vremenu so župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič in podžupanja Tjaša Ficko ter delegacija Mestne organizacije ZZB Ljubljana na čelu s predsednico Julijano Žibert zasadili novo amorfo in s tem »vrnili« živi spomin v Vrt na Petanjcih na Gramozno jamo in fašistične žrtve v njej. Hkrati pa so zasadili tudi cvetni simbol Ljubljane – vrtnico Ljubljana – ki jo je 1915. leta izbrala posebna komisija v Ljubljani pod vodstvom akademika dr. Matjaža Kmecla, velikega ljubitelja vrtnic, ki se tudi strokovno že vrsto let ukvarja z vrtnicami. Vrtnica Ljubljana je obogatila  »ograček« vrtnic v Vrtu, v katerem sta že vrtnici »Prešeren« in »Trubar«, mednarodno priznani avtohtoni slovenski vrtnici, katerih »oče« je prav tako dr. Kmecl.

V svojih nagovorih ob zasaditvi spominske amorfe in vrtnice Ljubljana sta predsednik uprave Ustanove in župan Jankovič izrazila zadovoljstvo, da se z obema krepi sicer že dosedanja večstranska povezanost Vrta na Petanjcih in Ljubljane – mesta heroja ter Poti spominov in tovarištva v Ljubljani, ker, kot je bilo poudarjeno, je že pred leti dr. Kmecl dejal, da »to kar je Vrt na Petanjcih je Poti spominov in tovarištva v Ljubljani«, ker sta to dva dela eno celote, utemeljena v istih vrednotnih izhodiščih in z enakimi zgodovinskimi in humanističnimi sporočili.

Slovesne saditve so se udeležili vodilni predstavniki združenj ZZB v pomurskih občinah, predstavniki občine Tišina, župan MO M. Sobota Damjan Anželj in  večje število sodelavcev in prijateljev Ustanove, med njimi tudi prvi predsednik RS Milan Kučan.

Z izbranim pevskim programom pa so dogodek obogatili pevska skupina Prekmurci in prav tako velika prijateljica Ustanove Marjanca Popovski iz Izole.

Marjan Šiftar

Avtor priloženih fotografij in video posnetka je Enver Palalić