4. maj 2023: Letošnji že 21. Dan spomina in tovarištva, največji in najpomembnejši letni dogodek Ustanove v Vrtu spominov in tovarištva, je bil posvečen miru in kulturi mira z večpomenskim naslovom » Naj mir nosi tvoje ime«. Dnevi spominov in tovarištva v Vrtu imajo že dolgo dodatni, prav tako večpomenski skupni naslov »Naši zakladi«. In mir je je velik zaklad, vrednota, želja in cilj, ki smo ga letos povezali z odnosom ter delovanjem mladih v zapletenem svetu spletnih omrežij, kar je bila tudi tema letošnjega literarnega natečaja Ustanove za učenke in učence osnovnih šol in dijakinje in dijake srednjih šol v pomurski regiji. Z letošnjim naslovom Dneva spomina in tovarištva smo nagovarjali slehernika in mu hkrati nalagali  odgovornost ter mu sporočali, da mir ni nekaj imaginarnega, kar prihaja od zunaj. Smo na takšni tehnološki in družbeni stopnji razvoja, da lahko družabna omrežja ne le krhajo že tako krhek mir, ampak  lahko razen verbalnega povzročijo tudi fizično nasilje. In zaradi vsega tega moramo mir neprestano ustvarjati in obnavljati sami pri sebi. Kultura miru mora biti del identitete slehernega, le tako bo družba strpna, odprta za različnost in ustvarjalna. Skratka, vsi smo gradniki miru. Mir izhaja najprej iz zadovoljstva s samim seboj in je temeljno identitetno vprašanje. Hkrati vsi hrepenimo po sprejetju – v družini, v šoli, na delovnem mestu, med prijatelji, v družbi. Družbeno sprejetje je potrditev naše identitete.  V sodobnem vsakdanu so postala temeljno identitetno torišče, ki pa skriva mnoge pasti spletna socialna ali družabna omrežja.

Letošnjo prireditev je Ustanova organizirala v sodelovanju z ZZB za vrednote NOB Slovenije, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo policijskih veteranskih društev SEVER. Prireditvi so dali še dodatni posebni pečat prisotni praporščaki teh in drugih veteranskih in domoljubnih organizacij. Še prav posebno težo in pomen pa je prireditvi dala udeležba predsednice republike Slovenije Nataše Pirc Musar, častne gostje Ustanove in slavnostne govorke na prireditvi.

Med številnimi udeleženci iz lokalnega in regionalnega okolja in tudi drugih sredin v Sloveniji naj še posebej omenimo prvega predsednika RS Milana Kučana, predsednike vseh treh veteranskih organizacij, ki so bile soorganizatorke, škofa Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Leona Novaka, številne visoke predstavnike državnih organov in civilno družbenih organizacij v regiji in Sloveniji, predsednika Panonskega inštituta gradiščanskih Hrvatov v Avstriji dr. Roberta Hajzsona, župane prekmurskih občin, delegacije društva Dobrnič, organizacijskega odbora za prireditve v Dražgošah, mestne organizacije ZZB Ljubljana ter številne prijatelje, podpornike in partnerje Ustanove iz domačega, petanjskega in širšega okolja.

Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik uprave Ustanove Marjan Šiftar. Spomnil je, da Ustanova  majske prireditve v Vrtu na Petanjcih organizira  od vsega začetka v spomin in počastitev na dogajanja, ki so povezana z 9. majem – kapitulacijo Nemčije in zmago velike antifašistične in antinacistične koalicije v drugi svetovni vojni, osvoboditvijo Ljubljane in Dnevom Evrope. Poudaril je, da ni slučajno večpomenski naslov letošnje prireditve in to ne le v zvezi z vojno v Ukrajini, ker želimo dati svoj glas podpore prizadevanjem in delovanju za mir, kulturo miru, za dejavno upoštevanje tudi naše lastne ustave in njene zavezujoče usmeritve iz 124. člena, da država izhaja pri zagotavljanju varnosti iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Posebej se je tudi spomnil dveh zgodovinsko in z Vrtom ter z prireditvijo povezanih oseb: Karla Destovnika Kajuha in Slave Klavore. Oba sta bila, je poudaril, na sicer različne načine povezana z ustanoviteljem Vrta, obema v spomin smo zasadila v Vrtu spominski drevesi, oba sta končala svoji življenji za iste ideale, vrednote in cilje na pragu življenja – stara 21. let – in že dolgo je himna Vrta Kajuhova  »Bosa pojdiva, dekle obsorej…« Za zaključek pa je prebral pesem Karla Destovnika Kajuha, ki je bila pod njegovim umetniškim psevdonimom Drago Jeran objavljena v Mladem Prekmurci, 1940. leta (9.-10. št.).

Župan domicilne občine Ustanove, občine Tišina Franc Horvat, je v svojem pozdravnem nagovoru posebej poudaril vlogo in pomen Vrta na Petanjcih in delovanja Ustanove v razvoju občine, njene identitete ter širše prepoznavnosti, odlično sodelovanje Ustanove in občine ter njeno podporo delovanju Ustanove. Tudi župan Horvat je poudaril pomen ohranjanja miru ter spomnil, da tudi geslo Vrta na Petanjcih – mrtvim v spomin, živim v opomin – opominja človeštvo na nesmiselnost vojn in je v tem trenutku še kako aktualno.

Častna gostja in slavnostna govorka, predsednica RS Nataša Pirc Musar je širše spregovorila o Vrtu ni Ustanovi ter njenem ustanovitelju in o nosilni temi letošnje prireditve. Uvodoma je izrazila svoje veselje, da je ponovno obiskala Vrt na Petanjcih in čestitala Ustanovi in številnim prizadevnim prostovoljcem v njej, ki ustvarjajo to edinstveno zgodbo. Ta ima, je poudarila  »svoje temelje v naši polpretekli zgodovini in z uspešnim delovanjem povezuje preteklost in sedanjost, a ima uprt pogled tudi v prihodnost. Občudujem bogato razvejanost kulturnih, znanstvenih, strokovnih in izobraževalnih vsebin, ki jo bogati tudi aktivno sodelovanje z zamejstvom«. Ter spomnila, da »skrbniki Vanekove dediščine uspešno uresničujete preroško vizijo, ki jo je pisatelj Miško Kranjc leta 1960 kot spodbudo izrekel prijatelju Šiftarju, ko ga je bodril k ustvarjanju novega duhovnega zbirališča: »Naj bo to prostor, kamor bodo ljudje radi prihajali.« Spomnila je, da je »Vrt spominov in tovarištva  nastal kot izraz Šiftarjeve intimne opredelitve zoper vojno in nasilje, za mir, za aktivno sožitje med narodi in za spoštovanje dostojanstva vsakega človeka…. Vanek Šiftar je bil del tiste generacije, ki je postavila temelje povojne obnove Slovenije, pa tudi del tiste generacije, ki je na svoji koži izkusila grozote vojne. A so se on in njegovi sodobniki, med drugimi akademik Anton Vratuša, še kako zavedali pomena pomiritve in  sodelovanja med državami in narodi, ki so se še pred kratkim gledali skozi puškine cevi. Tako je nastala tudi plemenita zamisel Vrta spominov in tovarištva, ki še danes, preko njegovih naslednikov združenih v Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija, širi uveljavljanje njegovega svobodoljubnega in humanističnega poslanstva. Vrt je pomnik, opomin in spomin. Ali kot je zapisal njegov ustanovitelj dr. Vanek Šiftar: »Vsem mrtvim borcem proti fašizmu in nacizmu v večni spomin, živim v stalni opomin.«

Predsednica je tudi poudarila  pomen spomina na pomembne dogodke iz slovenske zgodovine, ki ga » je treba ohranjati in negovati, ob tem pa želim jasno in glasno obsoditi poskuse revidiranja slovenske zgodovine ter zlorabo teh tem v politične namene. Zato moramo mlade ozaveščati o pomenu prehojene poti, ki je vodila v samostojnost naše države in jim hkrati položiti na srce, da je mogoče probleme reševati drugače, ne le z oboroženimi spopadi. Tako se bomo na najboljši možni način poklonili vsem tistim mladim in svobodomiselnim ženam in možem, ki so v vojnah prejšnjega stoletja dali največ kar so imeli – svoja mlada življenja. Veliko jih je bilo tudi iz vaših krajev, številni so se zbirali prav na Šiftarjevi domačiji, ki je bila znano zbirališče napredne prekmurske mladine in oporišče aktivistov Osvobodilne fronte.«

Še posebej pa je spregovorila tudi o več vidikih naslovne teme prireditve. In ob tem poudarila, da se je »na načelih miru, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic  vzpostavila povojna Evropa – in Evropa ter z njo Slovenija morata obstati na teh načelih. In tudi bosta! Vladavina prava in človekove pravice nas ne le ohranjajo med jedrnimi evropskimi državami, ampak nam odpirajo prostor za napredek. Bolj ko bomo odprti – za druge, za obče človeške vrednote, za prihodnost – bolj se bomo znali soočati z izzivi prihodnosti. »

V tem okviru pa je še posebej izpostavila današnje generacije mladih,« ki se tega  zelo dobro zavedajo, ki se že v času formalnega šolanja soočajo s takšno količino tehnoloških novosti in izzivov kot se prejšnje generacije niso soočile skozi celotno življenje. A današnji mladini bi delali krivico, če bi jih prehitro in izključno enačili z življenjem v abstraktnem svetu interneta, nenehne uporabe družbenih omrežij in nekritično uporabo številnih tehnoloških novosti.« V številnih pogovorih, je še dodala » mi mladina pripoveduje o svojih razmišljanjih o boljšem svetu za vse. Razmišljajo o bolj pravični in ekonomsko vzdržni ureditvi družbe, želijo si dolgoročno bolj čist in zdrav planet, skrbi jih kakovost pitne vode in zraka, ki ga dihamo, želijo ustvariti družino in vzgajati svoje otroke v odprti, varni in demokratični družbi. Večina jih vidi svojo prihodnost v Sloveniji. V tem se današnje generacije ne razlikujejo prav veliko od mladih naprednih Prekmurcev, ki so se na tej domačiji zbirali pred slabimi sto leti in o svojih pogledih na življenje pisali v glasilu Mladi Prekmurec.«

Tudi predsednica je spomnila na letošnje Kajuhovo leto in zaključila z njegovim verzom: »Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo!

Celotni govor predsednice RS  je objavljen posebej kot samostojna vest.

Ob koncu slavnostnega govora se je predsednica republike dotaknila še nedavnega shoda ljudske iniciative Glas upokojencev in Inštituta 1. oktober, na katerem so protestniki izrazili nasprotovanje predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, predsednik Inštituta 1. oktober Pavel Rupar pa je ob tem kritiziral svetovalko predsednice republike Biserko Marolt Meden, nekdanjo predsednico društva Srebrna nit, ki je sodelovala pri pripravi omenjenega zakona. Kot je povzel Vestnik v svojem poročilu o prireditvi v svoji elektronski izdaji je predsednica o tem dodala: » Pavel Rupar je na zborovanju izjavil, da je treba Biserko Marolt Meden »odstraniti« in da bi bil »take svetovalke vesel le Hitler v nemškem rajhu«. »Ne morem mimo tega, kar se je zgodilo včeraj. Po prihodu iz službe sem doma pogledala posnetek zbora upokojencev na Trgu republike v Ljubljani in poslušala govor Pavla Ruparja, ki mu ne morem reči gospod, ker si te besede ne zasluži. Ko je na začetku zborovanja ljudi pozval, da zapojejo slovensko himno in je zapel napačno kitico, sem postala žalostna.

Obenem nekdo, ki lahko trosi tako sovražne besede, v srcu preprosto ne more biti dober človek. Da je tako napadel mojo svetovalko Biserko Meden Marolt in celo mene primerjal s Hitlerjem, je brutalno sovražno. Da takšna zborovanja prenaša RTV, na kateri sem sama preživela nekaj lepih let, je tudi zgodba zase. Ampak veste, kaj vam bo rekla za konec: še vedno verjamem, da po svetu hodi več dobrih kot slabih ljudi,« je povedala predsednica.«

V kulturnem delu programa so nastopili dijakinje in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Elisabeth Adjei, Nika Jurkovič, Larisa Varga in Timotej Tivadar, študentka muzikologije Anja Kutoš ob spremljavi Gašperja Gomboca na klaviaturi ter Moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora. Prireditev je povezoval Boštjan Rous. Program,  v katerem so se prepletali glasbeni, literarni deli, izbrani odlomki iz prijavljenih del učencev in dijakov na letošnji literarni natečaj Ustanove, izbrani program pesmi pevskega zbora Slava Klavora ter spomin na Karla Destovnika Kajuha v letošnjem Kajuhovem letu,  je pripravila v sodelovanju s sodelavci iz Ustanove Irena Štuhec, članica Programskega sveta Ustanove in profesorica na ljutomerski gimnaziji.

Kot vsako prireditev ob Dnevu spomina in tovarištva je tudi letošnjo zaključila svečana saditev novega spominskega drevesa. Letos je predsednica RS  Nataša Pirc Musar zasadila spominski glog, ki dela družbo spominskemu bezgu bivšega predsednika Danila Türka in gingu prvega predsednika Milana Kučana ter številnim drugim spominskim drevesom.

In kot vsako majsko prireditev je tudi letošnjo zaključilo tovariško druženje, ki so ga s svojimi dobrotami obogatile članice Društva deklet in žena Sončnica iz Tišine.

Marjan Šiftar