99. Vanekov večer: Kljub vsemu je še vedno lepo biti mlad; na začetku imajo vsi odprta enaka vrata

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je 3. junija 2026 priredila v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota 99. Vanekov večer, ki je bil posvečen 35. obletnici Republike Slovenije in je zato nosil pomenljivi naslov »Smo tam, kamor smo se napotili leta 1991?, Še velja: Lepo je v naši domovini biti mlad?«.

99. Vanekov večer v znamenju več mejnikov

Gostje pogovora so bili dr. Darja Kerec, zgodovinarka in izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Viktorija Potočnik, nekdanja poslanka, prva direktorica Urada za žensko politiko, nekdanja ljubljanska županja in umetnica ter doc. dr. Timi Gomboc, raziskovalec na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in podžupan Mestne občine Murska Sobota. Pogovor, ki ga je vodil Slavko Bobovnik, ni bil le spomin na preteklost, ampak je odstiral tudi aktualna vprašanja sodobnega časa, odnosa do zgodovine, položaja žensk, socialne države, Evrope, zelenega prehoda in tudi pogled v prihodnost.

Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Marjan Šiftar, ki je spomnil, da je bil dogodek del širšega obeleževanja več pomembnih jubilejev. Republika Slovenija letos praznuje 35 let samostojnosti, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija pa 30 let delovanja, konec junija pa bodo izvedli okrogli 100. Vanekov večer.

»Moški bi morali vzgajati svoje sinove tako, da ženske spoštujejo«

Pogovor so v luči nedavnih primerjav žensk s pocestnicami začeli z vprašanjem žensk v družbi. Viktorija Potočnik je ob tem dejala, da smo v besedah kot družba nazadovali, hkrati pa se ženske v družbi dvigujejo. Slovenske ženske so v Evropi med najbolj izobraženimi, visok delež jih je zaposlenih. V času osamosvojitve naše države, ko so se razmere spremenile, so moški stopili za šank, ženske pa medtem ustanavljale s.p-je.

Darja Kerec je povedala, da so ženske ob 8. marcu pogosto deležne komentarjev, zakaj jamrajo, saj so dosegle vse, kar je možno. Izpostavila je pomen spoštljivega odnosa, saj se še vedno soočamo v javnosti prepogosto z žaljivimi komentarji in anonimnim sovražnim govorom. V spominu ji je ostal komentar nekega moškega, ki ima dve hčeri in želi, da njegovi hčeri ne bosta nekoč dobili takšnega moškega, ki ženske le žali. Rešitev vidi v tem, da bi moški morali svoje sinove vzgajati tako, da so do žensk spoštljivi.

Timi Gomboc je na vprašanje žensk v tehničnih poklicih povedal, da se vse več žensk odloča za tehnične poklice in je prav tako, čeprav je na strojnih fakultetah razmerje med študentkami in študenti še vedno izrazito neenakomerno. Ženske so lahko odlične inženirke, imajo dobre ideje in da morajo nasploh ekipe biti spolno mešane, še pravi.

Dotaknili so se tudi 80-ih let in časa tik pred osamosvojitvijo. Vika Potočnik, ki je v drugi polovici osemdesetih let delovala v zvezni skupščini v Beogradu, je spregovorila o napetostih, ki so se stopnjevale že pred osamosvojitvijo. Po njenih besedah je bilo jasno, da se Jugoslavija spreminja, ob tem pa je opozorila na krepitev nacionalizmov in vse pomembnejšo vlogo Jugoslovanske ljudske armade. Pravi, da ji je hudo, ker mladi sploh ne vedo, zakaj se je naša država osamosvojila, kvečjemu je odgovor le ekonomsko izkoriščanje.

Z zbranimi je delila zgodbe o tihotapljenju strogo zaupnih dokumentov iz Beograda. Izpostavila je, da se vojne zarežejo globoko v državo. Da se stanje obnovi, lahko traja celo stoletje, česar se avtoritarne politike pogosto ne zavedajo.

Kerečeva, ki je v 80-ih bila osnovnošolka, se spominja prenosa denarja čez mejo, šilingov in pogostih kletvic »j… savez/stabilizacijo«. Dodala je, da morda svet potrebuje en komet. »Ni šlo v skupni državi. To je kot zakon. Če ni za biti skupaj, je boljše iti narazen,« je še dodala.

Timi Gomboc, kot predstavnik mlajše generacije, je na vprašanje živeti neki čas ali ga doživeti, odgovoril, da seveda ni enako, če nekaj doživiš ali o tem le poslušaš, nimaš pa izkušnje. Po njegovih besedah bi bilo treba v šolah nameniti temu času zgodovine več prostora, saj je prav razumevanje tega obdobja pomembno za razumevanje današnje Slovenije.

Nemo sledijo temu, kar so slišali

Vika Potočnik je izpostavila, da se je v času Jugoslavije o Sloveniji govorilo v superlativih. Z menjavo države in vlade je bil pogosto slišan stavek: »50 let so kradli oni, sedaj bomo pa mi.« Razložila je žalostno zgodbo svoje družine, saj je hči pregnanca in izgnanke.

Timi Gomboc je dodal, da so ljudje pogosto naivni in se pustijo manipulirati ter nemo sledijo temu, kar so slišali.

Darja Kerec je razložila razliko med doživeti čas oziroma ga raziskovati. Doživeti vključuje tudi čustveno komponento. To obdobje je v šolskih učbenikih predstavljeno, učitelj poda kar ima. Imamo pa danes, kot pravi, leve in desne zgodovinarje, leve in desne šole ter da se na fakulteti takoj opazi, iz katerih šol prihajajo študenti. Premalo gremo v analize in raziskave, ki sicer vzamejo veliko časa, ljudje več ne berejo, ponavljajo kot papige, je še dodala.

Kapitalizem, ki smo si ga želeli, in kapitalizem, ki ga živimo

Ena od osrednjih tem večera je bilo tudi vprašanje kapitalizma, katerega smo si sicer želeli, a ne v svoji turbo različici.

Kerečeva je ob tem dejala, da so si ljudje želeli kapitalizma, vendar ne njegove nečloveške različice oziroma turbo različice. V kapitalizmu so mnogi videli svobodo, blaginjo in odprtost, ne pa izgube delovnih mest, propadanja podjetij in socialne negotovosti.

Potočnikova meni, da smo si vrata vanj odprli sami, med drugim z denacionalizacijo, hitrimi tajkunskimi prevzemi podjetij in privatizacijo, zaradi katerih so po njenem propadla tudi sposobna, prepoznavna podjetja v dobri kondiciji. Posebej je opozorila, da je Slovenija po osamosvojitvi izgubila del socialne občutljivosti in solidarnosti.

Gomboc je izpostavil, da smo kot družba zašli v slepo ulico, pri čemer je posebej opozoril na pomanjkanje dolgoročnega evropskega pogleda in jasne razvojne smeri. Tako več ne vemo, kaj sploh želimo in čemu sledimo. Zjutraj je tako, zvečer pa že drugače. Pogreša evropski pogled, neko hrbtenico Evrope, začrtano pot, kateri bi sledili.

Evropa postaja muzej na prostem

Dotaknili so se še zelenega prehoda, rasti Kitajske kot velesile, da je Evropa vse bolj za časom, ki je trenutne velesile ne potrebujejo. Na Kitajskem je 1 milijon inženirjev, med njimi je po besedah Gomboca velika tekmovalnost, ki pomeni tudi večjo odličnost kadrov. Kitajski študentje se šolajo po celem svetu, nato se vrnejo domov in so za svoje delo dobro plačani. Dodal je, da je Evropa, kar se tehnologije tiče, muzej na prostem.

Ob koncu pogovora so se gostje vrnili k vprašanju iz naslova večera: ali smo tam, kamor smo se napotili leta 1991, in ali še velja, da je v tej domovini lepo biti mlad. Kerečeva meni, da je mladim v Sloveniji še lepo. Imajo dostop do javnega šolstva in širšega evropskega prostora. Skrbijo jo umetna inteligenca, družbena omrežja in vse večje negotovosti.

Potočnikova je opozorila na odhajanje mladih v tujino in na nujnost pogojev, zaradi katerih bi se ti lahko vračali domov. Če ne bomo zagotovili dela doma, kvalitetnega varstva otrok, urejeno zdravstvo, varno okolje, kamor se lahko vračajo ali kjer lahko ustvarjajo, se bodo kmalu zopet začele risati roke, katere dele Slovenije se naj priključijo kakšni drugi sosednji deželi.

Gomboc je kot predstavnik mlajše generacije zaključil, da je v Sloveniji kljub vsemu še vedno lepo biti mlad. Po njegovem mnenju lahko država kljub številnim težavam ostane ponosna na to, kar ji je uspelo ustvariti v kratkem času. Ko se v Sloveniji rodiš, imajo vsi odprta na začetku enaka vrata, kar po svetu ne velja.

30. obletnica Ustanove

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija letos obeležuje okroglo, 30. obletnico delovanja ter vstopa v četrto desetletje delovanja s številnimi dogodki in na različne načine: z dokumentarnim filmom, ki nastaja v sodelovanju z RTV Slovenija, jubilejnim zbornikom in stalno reprezentativno razstavo, osveženim dolgoročnim razvojem Vrta spominov in tovarištva, osrednjo svečano akademijo in še drugimi dogodki.

»Obletnico bomo umeščali v okvir premisleka o naši zgodovini, o slovenskem uporništvu, loku zgodovinskih dogajanj od dogajanj v 19. stoletju do današnjih dni, v okvir zgodovinsko povezanih obletnic, ki smo se jih še posebej spominjali – tudi v Vrtu in Ustanovi, v minulem letu in obletnic, ki jih bomo obeleževali v tem letu – 85. obletnico začetka upora in ustanovitve OF ter 35. obletnico osamosvojitve,« pravi predsednik Ustanove, Marjan Šiftar.

Ustanova v mesecu juniju vabi med drugim 18. 6. 2026 na odprtje razstave o 30 let delovanja Ustanove, 28. 6. 2026 na 100. Vanekov večer (oboje v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota), 2. 7. 2026 pa na svečano akademijo in predstavitev zbornika.

Besedilo: Ksenija Glažar
Fotografije: Dani Kolarič, Moji Mediji
Video: