Pesem Jožeta Bagaroša-Pepija, domačina, borca NOB, dolgoletnega predsednika KO ZZB Petanjci

Nekoč je bilo…

Bilo je tekrat, ko v hiši otroški jok se glasil,

bilo je, ko mati otrokom naredila dobroto je.

Tudi bilo je, ko učna knjiga listala se,

ko se o ljubezni mislilo je!

Temni dopoldan, nad hišo zgrmadil se je,

ko učna knjiga na grmado odpeljana je!

Bil je materin Orlič vklenjen je,

v daljavo – na neznana pota odgnan je!

V samotni celici Orlič misli o svobodi,

na dom, mater – kje vse je sedaj to ?

Ko drugi Orlič na fronti bojeval se –

ne ve zakaj – pa tam nestal je!

Davno nekoč, ko mati za svoje Orliče

na domu zasadila žalujke je!

Materin pungrad spremenil je namen,

za svojhe Orliče Vrt spominov je!

Drevo spominov na trplenje človeka raste,

spomin na Orliče lajšajo bolečino jih!

Mladi Orliči! – dvignite svoj glas

za svobodo, mir, ljubezen bojujte svoj čas!

Danes, jutri – za vse mladostne dni – za večne dni!