Vrt danes-kratka legitimacija

“Glede na število in kvaliteto drevnine lahko prištevamo Vrt spominov in tovarištva v Petanjcih opravičeno med najbogatejše zbirke drevnin pri nas. S primernim nadaljnim delom, bi mu lahko zagotovili ugledno mesto ne samo doma, temveč tudi med podobnimi ustanovami v tujini.” (dr. Aleksander Šiftar, 2001).

Na 1,5 ha sonaravno urejevanem nekdanjem dvoriščnem delu posestva družine Šiftar se prepleta bogastvo drevesnin in grmičevja, avtohtonih in prinešenih iz različnih koncev sveta. Nekaj sto jih je -po popisu spomladi 2013 je v Vrtu bilo 451 dreves in 70 grmovnic- oziroma nad 20o različnih vrst in sort drevnin (po popisu 2013: 134 različnih vrst drevnine in 119 različnih sort oz. 112 vrst listavcev in 22 vrst iglavcev), med njimi pa je kar nekaj deset njih, ki zaradi svojih darovalcev in porekla neposredno spominjajo na številna krvava prizorišča človeškega trpljenja in umiranja med 2. svetovno vojno ter na kraje številnih pomembnih akcij in dogajanj med NOB in prizorišča prizadevanj za mir, svobodo, razumevanje in miroljubno sodelovanje v svetu. Ti živi, naravni pomniki dajejo Vrtu posebni, simbolni in spominski pomen in s tem posebno dimenzijo, ki razlikuje ta Vrt od drugih. Tako najdemo tu zimzelen bršljan – darilo nekdanjega Generalnega sekretarja Organizacije Združenih narodov U Tanta, omorike maršala Josipa Broza Tita, vrtnico Mir, potomko vrtnic, ki so jih delili delegatom na ustanovni konferenci Organizacije Združenih narodov v San Francisku, 25. oktobra 1945, tu so drevnine iz mnogih koncentracijskih taborišč od Dachau, Mathausena do Gonarsa, Raba in drugih, breza iz bližine kraja, kjer je bil rešen pisatelj Prežihov Voranc in smreka,  kjer je padel Karel Destovnik Kajuh, tu so drevesa it Rašice, Jasenovca, vrtnice iz Čeških Lidic, tu so drevnine iz Treh žebljev na Pohorju, zaporov v Begunjah, Gramozne jame pri Ljubljani, Čebin, Sutjeske, Kadinjače, Kozare, Jajca, Kragujevca, Drvarja, Orlandeta na Norveškem, Leningrada, tu je rasla zahvalna jelka ZDA v zahvalo za reševanje zavezniških pilotov v drugi svetovni vojni.

Med zanimivejšimi novejšimi pridobitvami v Vrtu naj omenimo bezeg iz Pohorja-darilo Predsednika RS dr. D.Turka, češnjo prvega predsednika RS M. Kučana, jelke iz Norveške- darilo VP Kraljevine Norveške,smokvo iz Raba,breze iz Bele Krajine,nešpla iz slovenske Istre,kostanj iz Posočja-Benečije, lipa iz Koroške, breza komandanta Staneta iz Bele Krajine, novi ginko prvega Predsednika RS. 

Vrt s svojim mirom omogoča obiskovalcu, da kontemplativno pristopi bodisi k naravi kot taki bodisi k simbolni pripovedi Vrta. V Vrtu najdemo tako rastline, ki pričajo o gospodarskem življenju Šiftarjevine (tukaj je bilo pred II. svetovno vojno veliko in dejavno kmetijsko posestvo), kot rastline, ki so uspevale nekultivirano. Čuti se tudi močan vpliv bližnje reke Mure. V avtohtoni postelji rastlinja, značilnega za obmursko krajino, uspevajo tujerodne rastline. Več sto dreves in grmov postavlja Vrt za enega najbogatejših parkov v Sloveniji. Ustanova ga ureja ob strokovni pomoči vrhunskih strokovnih sodelavcev(od začetka dolgoletni gospodar Vrta dr. Aleksander Šiftar; v zadnjih letih dr. Tanja Simonič Korošec, specialistka za krajinsko arhitekturo, Tanja Grmovšek, vrhunska arboristka in drugi) po načelih  sonaravnanega urejanja vrtov in parkov, kar pomeni, da ga ne gnoji, naravnim procesom prepušča njihovo pot in dopušča, da se v celoti izpolnijo, npr. košnja se vrši šele po odcvetu oz. nastanku semen. Narava je hotela, da nekatere od drevnin niso preživele do danes. A v Vrt še vedno dospevajo podarjene drevnine in prav vse v njem najdejo svoje mesto.